prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek
Če delodajalec ni sprejel pravilnika o disciplinski odgovornosti, ki je podlaga za izrek disciplinskih ukrepov delavcem, je delodajalec nezakonito vodil disciplinski postopek in so v takšnem postopku izrečeni ukrepi nezakoniti.
kolektivni delovni spor - dogovor o stavkovnih pravilih - zakonitost stavke - izjava o načinu opravljanja del in nalog med stavko
Za podpis dogovora o stavkovnih pravilih, ki je splošen predpis, je pristojen minister za promet, ne pa direktor uprave za civilno letalstvo.
Stavka je nezakonita, če stavkovna pravila niso bila dogovorjena, ker ni bila podana izjava o načinu opravljanja del in nalog, ki se morajo opravljati tudi med stavko.
transformacija delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi
Delavcu ni mogoče nuditi pravnega varstva, če z zvijačo doseže, da dela po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas (tako da ne podpiše nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas), in s tem nastopijo razlogi po 54. členu ZDR.
Subjektivni rok za podajo odpovedi, ki ga določa ZDR, je materialni rok, ki ga ni mogoče podaljšati in začne teči najkasneje takrat, ko je delodajalec dal delavcu možnost zagovora in je ta pojasnil razloge za kršitev bolniškega staleža.
mladoletnik - sojenje v nenavzočnosti - zagovornik
Pritožba nima prav, da je bilo mladoletniku sojeno v nenavzočnosti, saj je sodišče prve stopnje le ravnalo v skladu z določbo četrtega odstavka 480. člena ZKP in ko je bil pri izvajanju teh dokazov navzoč njegov zagovornik. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je mladoletnika odstranilo z obravnave za čas, ko so se obravnavali njegova duševna razvitost, okolje in razmere, v katerih živi ter druge okoliščine, ki zadevajo njegovo osebnost. Pri takšni odstranitvi, čeprav začasni, mora biti sodišče posebej pozorno na morebitno dejstvo, da mladoletnik nima zagovornika, saj tudi v postopku proti mladoletniku navzočnost zagovornika ni vedno obligatorna. V takšnih primerih bi odstranitev mladoletnika pomenila kršitev pravice do obrambe in s tem relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka v smislu drugega odstavka 372. člena ZKP ter kršitev njegovih ustavnih pravic v smislu 29. člena Ustave Republike Slovenije. Ker je mladoletnik A. P. ves čas postopka imel zagovornika, mu ni bila kršena pravica do obrambe, prav tako pa ni bil sojen v nenavzočnosti, saj je bil z obravnave le odstranjen iz že zgoraj navedenih razlogov.
Pritožbeno sodišče se s takšnimi zaključki pritožbe ne strinja. Opisano dejanje, ki se očita mladoletnku, ima vse znake očitanega kaznivega dejanja. Mladoletniku se očita, da je skupaj z ml. T. D. neupravičeno zaradi nadaljnje proizvodnje in neupravičene prodaje kupil konopljo - 8 sadik z namenom, da jih goji in jih nato proda odvisnikom. Pri tem dejanju je potrebno izhajati iz določbe 4. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedani drogami (ZPPPD - Ur. l. RS, št. 108/99), ki določa v prvem odstavku, da se za proizvodnjo prepovedanih drog štejejo vsi postopki, kjer se pridobivajo substance iz 2. člena tega zakona, vključno z gojenjem, predelavo in njihovo končno izdelavo, 2. člen omenjenega zakona pa v prvem odstavku določa, da so prepovedane droge rastline ali.... Uveljavljana kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP zato ni podana.
prevzem delavcev v drugo podjetje - varstvo pravic delavcev - realizacija pogodbe
Tožnik ni odklonil nove zaposlitve pred ali istočasno z dnem prevzema dejavnosti in delavcev k delodajalcu prevzemniku, temveč kasneje, ko je že prišlo do dejanske realizacije sklenjene pogodbe o zaposlitvi med tožnikom in delodajalcem prevzemnikom, zato se delavčevo ravnanje ne presoja po 73. čl. ZDR.
krivdni razlog - vinjenost na delu - odpovedni razlog
Ker je bil delavec že predhodno obravnavan v disciplinskem postopku zaradi vinjenosti na delovnem mestu (in ne gre za prvo tovrstno kršitev), ni mogoče pričakovati od delodajalca, da bi še naprej vzdrževal delovno razmerje s tožnikom.
Kadar lastniki stanovanj na upravnika ne prenesejo svojih materialnopravnih upravičenj, je ta aktivno legitimiran le, če je stroške založil iz lastnih sredstev.
Dejstvo, da je tožena stranka prejela plačilo svoje terjatve na podlagi izvršilnega naslova, ne pomeni, da tožeča stranka ne bi mogla doseči povračila prve izpolnitve, ki je bila izpolnjena s pobotom.
Sodišče, potem ko upnik umakne predlog za izvršbo, ni več upravičen obravnavati utemeljenosti dolžnikovega ugovora, temveč je njegova dolžnost le izdati sklep o ustavitvi postopka. Če upnik izvršilnega predloga ne umakne pravočasno, pa mora dolžniku povrniti stroške ugovornega postopka.
V obravnavani zadevi tožnici v tožbi zatrjujeta, da sta lastnici parcele št. 943 k.o. L. Zatrjujeta pa tudi, da toženka neutemeljeno posega v njuno lastninsko pravico na tej parceli s tem, da je nanjo naložila gradbeni material. Zato v tožbenem petitu zahtevata opustitev poseganj v njuno lastninsko pravico na sporni parceli, odstranitev gradbenega materiala in prepoved bodočih posegov v njuno lastninsko pravico na sporni parceli. Njun tožbeni zahtevek je sklepčen, saj bi v primeru, da bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da so dejstva v tožbi resnična, moralo tožbenemu zahtevku ugoditi.
Niti tožba niti pritožba ne pojasnjujeta, o katerih konkretnih dejstvih naj bi pri zaslišanju izpovedal zakoniti zastopnik tožeče stranke, zaradi česar je prvostopenjsko sodišče izvedbo tega dokaza utemeljeno opustilo. Dokaze sodišče izvaja namreč le v primeru, če stranka navede, katera dejstva želi s posameznim dokaznim predlogom dokazovati.
ZST člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZPP člen 172, 172/1, 172, 172/1.
oprostitev plačila sodne takse
Glede na določbo 1. odst. 14. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. čl. navedenega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje. Glede na določbo 172. čl. ZPP pa sodišče lahko sklep o oprostitvi plačila stroškov, tudi sodnih taks, med postopkom razveljavi, če ugotovi, da stranka zmore stroške postopka.
Sodišče prve stopnje je pritožnico, notarko, postavilo za začasno skrbnico zapuščine, ki ima pravico z zapuščino upravljati do konca zapuščinskega postopka. Gre za nalogo, ki presega opravila, glede katerih je z zakonom predpisano, da jih, če tako odloči zapuščinsko sodišče, mora opraviti notar.