prenehanje delovnega razmerja - neizpolnjevanje obveznosti s strani delodajalca - odpravnina
Delavec je upravičen do plačila odpravnine pod pogoji, ki veljajo za presežne delavce, ker mu je prenehalo delovno razmerje zaradi razveze delovnega razmerja iz razloga neizpolnjevanja obveznosti s strani delodajalca do izplačila plač (1. odst. 19c čl. ZZPB).
Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ne zadošča, da je izkazano objektivno slabo finančno stanje dolžnika (objektivna nevarnost - stanje), temveč tudi ravnanje dolžnika (subjektivna nevarnost - delovanje), ki kaže na bodočo onemogočeno ali oteženo uveljavitev terjatve. Objektivno slabega finančnega stanja in s tem objektivno slabih možnosti za izterjavo ni mogoče opredeliti za dolžnikovo aktivno onemogočanje izterjave.
delovno razmerje - suspenz - uvedba disciplinskega postopka
Šteje se, da je disciplinski postopek začet, ko je pristojni organ delodajalca podal zahtevo za začetek disciplinskega postopka, ne pa ko je bila zahteva vročena disciplinski komisiji.
ZPPSL člen 36, 36/2, 36, 36/2. ZPP člen 207, 207/1, 207/2, 207, 207/1, 207/2.
začetek stečajnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka
V času trajanja prekinitve postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. Sodišče prve stopnje pa je kljub takšnemu določilu pravdno dejanje opravilo, ker je dne 9.1.2003 izdalo sklep, s katerim je upniku naložilo, da mora v roku 8 dni plačati tam navedeni znesek predujma. Ker ima prekinitev postopka skladno s 1. odst. 207. čl. ZPP posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja, to pomeni, da 8-dnevni rok, ki je bil upniku s strani sodišča prve stopnje dodeljen za plačilo predujma, ni začel teči po vročitvi tega sklepa upniku dne 17.1.2003 oz. sklep z dne 9.1.2003 ni imel pravnega učinka in ga bo pridobil, ko bo sodišče prve stopnje sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka vročilo upniku (4. odst. 208. čl. ZPP).
Tožnik lahko vloži ugotovitveno tožbo, če ima pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oz. neobstoj kakašne pravice ali pravnega razmerja, preden zapade dajatveni zahtevek iz tega razmerja ali če ima tožnik kakšno drugo pravno korist od vložitve ugotovitvene tožbe. Če je dajatveni zahtevek že zapadel (v konkretnem primeru pa tudi zastaral), je potrebno zavrniti tožbeni zahtevek, ki ga stranka uveljavlja z ugotovitveno tožbo, ne pa zavreči tožbe.
ZDR (1990) člen 103, 103. ZDSS člen 14, 14. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
prenehanje delovnega razmerja - pooblaščenec
Delavec ima zakonsko pravico, da ga na disciplinski obravnavi zastopa pooblaščenec. Delodajalec pooblaščenca delavca na sejo ni vabil, delavec pa ni privolil v obravnavanje v njegovi odsotnosti, zato je obravnavo zapustil. Kljub temu je disciplinska komisija odločala, s čemer je absolutno kršila določbe postopka.
Delavec je dolžan po zaključku bolniškega staleža priti na delo k delodajalcu, vendar pa mora biti delavcu, ki ima status invalida, zagotovljena vrnitev na ustrezno delo v skladu z odločbo ZPIZ. Če mu delodajalec ustreznega dela ne zagotovi in v zvezi s tem ne izda ustreznega sklepa, je odsotnost delavca po zaključku bolniškega staleža opravičena.
oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba - finančno stanje - likvidnostno stanje - trditveno in dokazno breme - vnovčljivost premoženja
Tožeča stranka je na transakcijske račune v zadnjih treh mesecih prejemala prilive. Ker ni navedla ne do katerega zneska so računi blokirani, ne kakšni so ti prilivi bili, je tožnikova trditvena podlaga preveč pomanjkljiva, da bi omogočala ugoditev predlogu.
Iz izjave o premoženjskem stanju je razvidno, da tožeča stranka določeno premoženje ima (sredstva v aktivi bilance stanja znašajo 47.701.045,00 EUR). V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej
Sklep o prenehanju delovnega razmerja (zaradi prisilne poravnave), izdan pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, je brez pravne podlage. V času sprejema izpodbijanega sklepa niso obstajali razlogi zanj, takšen sklep pa ne more konvalidirati kasneje, ko pride do izpolnitve pogojev za njegovo izdajo.
ZGD člen 31, 31/2, 31, 31/2. ZPP člen 76, 76/1, 81, 76, 76/1, 81.
začasna odredba - sposobnost biti stranka - izbris iz sodnega registra - stvarna pristojnost
Podružnica tujega podjetja nima statusa pravne osebe, kljub vpisu podružnice v sodni register. Podružnica sicer sme opravljati vse posle, ki jih lahko opravlja družba, vendar pa ni sposobna biti stranka, ker ni pravna oseba. Če je tožena podružnica tujega podjetja, gre vendarle za odpravljivo napako, v skladu z določbo 81. člena ZPP. Sodišče mora še pred odločanjem o začasni odredbi postopati v skladu z 81. členom ZPP in tožeči stranki s sklepom odrediti odpravo pomanjkljivosti, ki bodo omogočale, da se postopek nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.
Delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o predlogu tožnice za prepoved izvedbe izbrisa podružnice tožene stranke iz sodnega registra, kar se zaznamuje v sodnem registru okrožnega sodišča splošne pristojnosti. V tem delu bi delovno sodišče moralo predlog za izdajo začasne odredbe zavreči.
ZDDO člen 15, 36, 15, 36. ZPP člen 339, 339/1, 339, 339/1.
letni dopust - sodelovanje sindikata - postopek pri delodajalcu - bistvena kršitev določb postopka
Onemogočanje sodelovanja delavca v ugovornem postopku oziroma onemogočanje sodelovanja sindikata v zadevi, v kateri delodajalec odloča o dolžini letnega dopusta delavca, je lahko le relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Za odločanje o višini letnega dopusta za zahtevnost dela je relevantno, na katero delovno mesto je delavec razporejen (36. člen ZDDO).
najemna pogodba za poslovni prostor - prenehanje najemnega razmerja
Najemna pogodba za poslovni prostor ne preneha avtomatično, če najemnik ne plača določenega števila zapadlih zneskov najemnine, saj takšen razlog prenehanja Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ne predvideva.
ZVrt člen 40, 58, 58/1, 58/2, 40, 58, 58/1, 58/2. ZDR člen 75, 75-6, 75-7, 75, 75-6, 75-7.
pogodba o zaposlitvi
Tožnica je sklenila delovno razmerje pri toženi stranki za delovno mesto pomočnice vzgojiteljice, čeprav ni v celoti izpolnjevala pogojev za zasedbo delovnega mesta pomočnice vzgojiteljice (ni imela opravljenega tečaja za delo s predšolskimi otroki). Tožena stranka je kljub temu z njo sklenila delovno razmerje, kar pomeni, da je bila tožena stranka seznanjena z zakonsko zahtevo po izobrazbi za navedeno delovno mesto. Tožnica se je zaposlila pri toženi stranki dejansko štiri leta po uveljavitvi ZVrt. Zato zanjo ne more veljati določba 2. odstavka 58. člena ZVrt, ki se nanaša le na delavce, ki so bili v delovnem razmerju pri toženi stranki na dan 15.3.1996. Iz tega razloga odločitev tožene stranke o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice ni bila zakonita.
Pogodba o leasingu je inominatna (z zakonom neurejena) pogodba avtonomnega gospodarskega prava, s katero stranki v okviru predpisov svobodno urejata svoje obligacijsko razmerje. To pa med drugim pomeni, da lahko sami določita vsebino tega razmerja (posledica avtonomije volje pogodbenih strank je namreč dispozitivni značaj ZOR). V obravnavanem primeru se zato učinki razdrte pogodbe (za katere omejitev načela avtonomije volje ne velja) presojajo s splošnimi pogoji pogodbe.
Če se stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe sklicuje na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar je ne predloži, sodišče ne more ugotavljati, ali je terjatev stranke verjetno izkazana in utemeljeno zavrne predlagano začasno odredbo.
razlika v plači - pripoznanje dolga - solidarnostna pomoč- smrt ožjega družinskega člana - enako obravnavanje delavcev
Tožena stranka s tem, ko je tožniku s kasnejšo pogodbo o zaposlitvi priznala višji osnovni količnik, ni pripoznala tožbenega zahtevka. Izjava o pripoznavi dolga mora biti jasna, določna in brezpogojna, tako da se z njo jasno izraža dolžnikova volja, da dolg pripozna.
Tožena stranka je tolmačila in izvrševala kolektivno pogodbo širše in izplačevala zaposlenim delavcem solidarnostno pomoč zaradi smrti ožjega družinskega člana tudi v primeru, ko le-ti niso živeli skupaj in jih niso preživljali. Tožena stranka ob takšni praksi neutemeljeno (po nasprotni tožbi) zahteva od tožnika povrnitev izplačane solidarnostne pomoči, saj je dolžna vse zaposlene obravnavati enako.