Delavec je dolžan po zaključku bolniškega staleža priti na delo k delodajalcu, vendar pa mora biti delavcu, ki ima status invalida, zagotovljena vrnitev na ustrezno delo v skladu z odločbo ZPIZ. Če mu delodajalec ustreznega dela ne zagotovi in v zvezi s tem ne izda ustreznega sklepa, je odsotnost delavca po zaključku bolniškega staleža opravičena.
ZDDO člen 15, 36, 15, 36. ZPP člen 339, 339/1, 339, 339/1.
letni dopust - sodelovanje sindikata - postopek pri delodajalcu - bistvena kršitev določb postopka
Onemogočanje sodelovanja delavca v ugovornem postopku oziroma onemogočanje sodelovanja sindikata v zadevi, v kateri delodajalec odloča o dolžini letnega dopusta delavca, je lahko le relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Za odločanje o višini letnega dopusta za zahtevnost dela je relevantno, na katero delovno mesto je delavec razporejen (36. člen ZDDO).
Tožnik lahko vloži ugotovitveno tožbo, če ima pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oz. neobstoj kakašne pravice ali pravnega razmerja, preden zapade dajatveni zahtevek iz tega razmerja ali če ima tožnik kakšno drugo pravno korist od vložitve ugotovitvene tožbe. Če je dajatveni zahtevek že zapadel (v konkretnem primeru pa tudi zastaral), je potrebno zavrniti tožbeni zahtevek, ki ga stranka uveljavlja z ugotovitveno tožbo, ne pa zavreči tožbe.
ZPPSL člen 36, 36/2, 36, 36/2. ZPP člen 207, 207/1, 207/2, 207, 207/1, 207/2.
začetek stečajnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka
V času trajanja prekinitve postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. Sodišče prve stopnje pa je kljub takšnemu določilu pravdno dejanje opravilo, ker je dne 9.1.2003 izdalo sklep, s katerim je upniku naložilo, da mora v roku 8 dni plačati tam navedeni znesek predujma. Ker ima prekinitev postopka skladno s 1. odst. 207. čl. ZPP posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja, to pomeni, da 8-dnevni rok, ki je bil upniku s strani sodišča prve stopnje dodeljen za plačilo predujma, ni začel teči po vročitvi tega sklepa upniku dne 17.1.2003 oz. sklep z dne 9.1.2003 ni imel pravnega učinka in ga bo pridobil, ko bo sodišče prve stopnje sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka vročilo upniku (4. odst. 208. čl. ZPP).
Sklep o prenehanju delovnega razmerja (zaradi prisilne poravnave), izdan pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, je brez pravne podlage. V času sprejema izpodbijanega sklepa niso obstajali razlogi zanj, takšen sklep pa ne more konvalidirati kasneje, ko pride do izpolnitve pogojev za njegovo izdajo.
najemna pogodba za poslovni prostor - prenehanje najemnega razmerja
Najemna pogodba za poslovni prostor ne preneha avtomatično, če najemnik ne plača določenega števila zapadlih zneskov najemnine, saj takšen razlog prenehanja Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ne predvideva.
ZDR (1990) člen 103, 103. ZDSS člen 14, 14. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
prenehanje delovnega razmerja - pooblaščenec
Delavec ima zakonsko pravico, da ga na disciplinski obravnavi zastopa pooblaščenec. Delodajalec pooblaščenca delavca na sejo ni vabil, delavec pa ni privolil v obravnavanje v njegovi odsotnosti, zato je obravnavo zapustil. Kljub temu je disciplinska komisija odločala, s čemer je absolutno kršila določbe postopka.
ZGD člen 31, 31/2, 31, 31/2. ZPP člen 76, 76/1, 81, 76, 76/1, 81.
začasna odredba - sposobnost biti stranka - izbris iz sodnega registra - stvarna pristojnost
Podružnica tujega podjetja nima statusa pravne osebe, kljub vpisu podružnice v sodni register. Podružnica sicer sme opravljati vse posle, ki jih lahko opravlja družba, vendar pa ni sposobna biti stranka, ker ni pravna oseba. Če je tožena podružnica tujega podjetja, gre vendarle za odpravljivo napako, v skladu z določbo 81. člena ZPP. Sodišče mora še pred odločanjem o začasni odredbi postopati v skladu z 81. členom ZPP in tožeči stranki s sklepom odrediti odpravo pomanjkljivosti, ki bodo omogočale, da se postopek nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.
Delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o predlogu tožnice za prepoved izvedbe izbrisa podružnice tožene stranke iz sodnega registra, kar se zaznamuje v sodnem registru okrožnega sodišča splošne pristojnosti. V tem delu bi delovno sodišče moralo predlog za izdajo začasne odredbe zavreči.
Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ne zadošča, da je izkazano objektivno slabo finančno stanje dolžnika (objektivna nevarnost - stanje), temveč tudi ravnanje dolžnika (subjektivna nevarnost - delovanje), ki kaže na bodočo onemogočeno ali oteženo uveljavitev terjatve. Objektivno slabega finančnega stanja in s tem objektivno slabih možnosti za izterjavo ni mogoče opredeliti za dolžnikovo aktivno onemogočanje izterjave.
sklenitev delovnega razmerja - delovno mesto - strokovna izobrazba
Ustrezna smer strokovne izobrazbe za zasedbo delovnega mesta "knjižničar" je v skladu z ZOFVI VII. stopnja strokovne izobrazbe - univerzitetni diplomirani bibliotekar, ne pa profesor pedagogike.
prenehanje delovnega razmerja - neizpolnjevanje obveznosti s strani delodajalca - odpravnina
Delavec je upravičen do plačila odpravnine pod pogoji, ki veljajo za presežne delavce, ker mu je prenehalo delovno razmerje zaradi razveze delovnega razmerja iz razloga neizpolnjevanja obveznosti s strani delodajalca do izplačila plač (1. odst. 19c čl. ZZPB).
oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba - finančno stanje - likvidnostno stanje - trditveno in dokazno breme - vnovčljivost premoženja
Tožeča stranka je na transakcijske račune v zadnjih treh mesecih prejemala prilive. Ker ni navedla ne do katerega zneska so računi blokirani, ne kakšni so ti prilivi bili, je tožnikova trditvena podlaga preveč pomanjkljiva, da bi omogočala ugoditev predlogu.
Iz izjave o premoženjskem stanju je razvidno, da tožeča stranka določeno premoženje ima (sredstva v aktivi bilance stanja znašajo 47.701.045,00 EUR). V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej
Edino določilo, ki dediščinsko tožbo obravnava, je 141. člen ZD, ki ureja njeno zastaranje. Iz besedila tega člena pa izhaja, da je dediščinska tožba dajatvena tožba - tožba na izročitev zapuščine kot dediču, podlaga temu pa je dedna pravica. Z dediščinsko tožbo torej tožnik od toženca zahteva vzpostavitev takšnega stanja, kakršnega je pridobil s smrtjo zapustnika (torej uskladitev dejanskega stanja s pravnim). Zahtevek, kot je oblikovan v obravnavani zadevi, je enak lastninskemu, čeprav je podlaga pridobitvi tožnikove lastninske pravice dedovanje. Z dedovanjem se pridobi lastninska pravica na stvari v trenutku, ko se uvede dedovanje za umrlim, če zakon ne določa drugače (36. člen ZTLR). Po 1. odstavku 123. člena ZD se s smrtjo uvede dedovanje po umrlem, pokojnikova zapuščina pa preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti (132. člen ZD). Načelo ipso iure dedovanja velja tako za zakonito kot tudi za oporočno dedovanje. V primeru dedovanja je torej pravni temelj pridobitve lastninske pravice zakon, lastninska pravica za dediče pa nastane s trenutkom smrti zapustnika (36. člen ZTLR in 132. člen ZD). Glede na to lahko prihaja do konkurence dediščinskega (univerzalnega) in lastninskega (singularnega) zahtevka: dedič namreč ne nastopa le kot univerzalni pravni naslednik zapustnika, temveč je obenem imetnik vsake posamezne pravice, ki mu pripada kot dediču zapustnika. Ker tožena stranka v obravnavani zadevi tožniku oporeka dedno pravico, je kljub temu, da je tožbeni zahtevek oblikovan kot lastninski, narava spora dediščinska, kar pa ne pomeni, da vprašanj, ki se tičejo dedne pravice, ni mogoče rešiti kot prejudicialnih.
ZGD člen 293, 293/1, 293/3, 515, 515/1, 516, 516/2, 516/4.
delničarji - pravica delničarja do informiranosti
Da bi delničarji družbe, ki bo udeležena pri pripojitvi, lahko učinkovito uresničevali svoje članske pravice - glasovanje na skupščini družbe, jim je ZGD zaradi pomembnosti predmeta odločanja (o soglasju k pripojitveni pogodbi) v 516. členu omogočil temeljitejše informiranje tudi izven skupščine in sicer pred skupščino tako z opredelitvijo listin, s katerimi naj bodo seznanjeni, kot tudi načina seznanitve bodisi zgolj z vpogledom v te listine, bodisi z izročitvijo prepisov teh listin.
Navedeni način informiranja delničarjev je izjema od splošnega načela iz 1. odst. 293. člena ZGD, da delničarji potrebne informacije (pomembne za presojo predmeta dnevnega redna skupščine), lahko dobijo le na skupščini družbe. Zato je logično, da je pravica delničarjev do njihovega informiranja izven skupščine po 516. členu ZGD z izvedbo skupščine, na kateri se je odločalo o soglasju k pripojitveni pogodbi, izčrpana.