brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv za odpravo pomanjkljivosti - zavrženje vloge
Tudi po presoji sodišča je organ za BPP pravilno zavrgel prošnjo tožnika, saj ta kljub jasnemu pozivu organa za BPP (in opozorilu, da bo organ ob neustrezni dopolnitvi štel, da se prošnja nanaša na dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega zastopanja v postopku, I U 571/2022) vloge ni dopolnil tako, da bi jo bilo moč vsebinsko obravnavati.
ZUS-1 člen 2, 64, 64/1, 64/1-2, 64/1-4. ZSDH-1 člen 39, 39/1, 39/1-4, 44, 44-1.
Slovenski državni holding (SDH) - odpoklic člana nadzornega sveta - pogoji za imenovanje - razrešitev člana - nepravilna uporaba predpisov - ugotovitveni zahtevek - nezakonita odločba
Sodišče je presodilo, da je toženka, ker je zmotno uporabila prepis, relevantno dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovila, kar je po 4. in 2. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 razlog za odpravo odločbe. Ker pa iz spisa oziroma tožnikovnih navedb izhaja, da je bil na mesto člana nadzornega sveta SDH že imenovan drug član, tožnik za odpravo izpodbijanega akta nima več pravnega interesa, saj ta ne bi mogla več izboljšati njegovega pravnega položaja. V takem primeru lahko tožnik uveljavlja ugotovitveni zahtevek, kar je tudi storil, sodišče pa mu je iz navedenih razlogov ugodilo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 4, 4/1, 5, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - pravica do izjave - osebni razgovor
Ni izpodbita ugotovitev tožene stranke, da ima tožnik na Hrvaškem položaj prosilca za mednarodno zaščito. Tudi sicer je pravno pomembno le nesporno dejstvo, da je tožnik nezakonito prišel na Hrvaško, saj tudi na tej pravni podlagi temelji odgovornost te države (prvi odstavek 13. člena Uredbe Dublin III). Ker je vzpostavljena odgovornost te države za obravnavanje tožnikove prošnje, je nastal položaj iz točke (b) prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III6, v katerem je Hrvaška kot odgovorna država članica dolžna sprejeti tožnika — prosilca (saj je vložil prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji), po sprejemu pa je to prošnjo na podlagi prvega pododstavka drugega odstavka istega člena dolžna tudi obravnavati. Glede na navedeno sodišče ne dvomi, da bodo v tej državi spoštovane tožnikove procesne garancije v zvezi z dostopom do azilnega postopka, torej tudi do tolmača v tem postopku, skladnost postopanja hrvaških organov s pravom EU pa ni v pristojnosti Upravnega sodišča Republike Slovenije.
Ne zadošča vsakršna kršitev pravil direktiv, ki urejajo minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil in postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca, ampak morajo biti pomanjkljivosti sistemske. Take so, ko ni zagotovil, da bo glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilca ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje. Pri tem je z vidika presoje ovir za predajo Republiki Hrvaški na podlagi Uredbe Dublin III kot rečeno bistvenega pomena to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito.
začasna odredba ZUS-1 - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - trditvena podlaga
Pomanjkljiva trditvena podlaga ne dopušča izvajanja dokazov. Z drugimi besedami, sklicevanje na odločbo o razvrstitvi v kategorijo invalidnosti, v tem oziru ni sprejemljivo. To povzroči tako pri sodišču, kot pri nasprotni stranki nejasnost in negotovost o vsebini trditev in s tem dejanski podlagi nasploh. Sodišče ugotavlja dejstva, ki so bila (najprej) zatrjevana; z dokazi pa se prepriča o njihovi verjetnosti. Dokazi tako niso sredstvo, ki stranki omogoči, da izve, kakšne trditve naj postavi oziroma jih kar nadomesti.
davek na dodano vrednost (DDV) - splošna shema - posebna shema - nakup in prodaja rabljenih vozil - posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce - nakup rabljenih vozil iz EU - odmera DDV - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - vnaprejšnja dokazna ocena - izogibanje plačilu davka
Po presoji sodišča tožnik utemeljeno vztraja pri dokaznem predlogu za zaslišanje svojega dobavitelja, kajti ta predlog je v načelu primeren za obrambo pred očitkom, da je tožnik predložil ponarejen račun. Po presoji sodišča prvostopenjski organ vnaprejšnje dokazne ocene, četudi je ta po pravilih ZDavP-2 in ZUP izjemoma dopustna, ni zadostno utemeljil, za argumentacijo drugostopenjskega organa, da bi tožnik moral razpolagati s kuverto ali elektronskim sporočilom, pa ni nobene trdne podlage, tj. lahko bi tožnik v primeru poprave računa s tem razpolagal ali pač ne.
Tožnik niti ne zatrjuje, da bi bil mislil, da mu podjetje A. kot mali davčni zavezanec (ta status tega podjetja je bil tožniku znan, kot je to, neprerekano, davčnemu organu pojasnjeval v postopku odmere DMV) prodaja svoja osnovna sredstva. Posledično pogoj za uporabo posebne sheme pri tožnikovi nadaljnji uporabi teh vozil, kot ga določa tč. c) 103. člena ZDDV-1 ni bil izpolnjen.
Tožnik je imel registrirano dejavnost za preprodajo vozil, teh vozil pa ni nabavil za osebno uporabo in jih ni registriral na svoje ime, ampak jih je takoj prodal svojemu podjetju in tako dosegel spremembo sheme iz splošne v posebno. Posli pridobivanja vozil v Slovenijo so torej navidezno tekli drugače, da je tožnik lahko neupravično pridobil davčno korist.
V sodni praksi velja, da je ocenjevanje strokovno opravilo in da subjektivno vrednotenje znanja kandidatov, ki ga opravijo člani komisije, zato ne more biti predmet presoje v postopku s pravnimi sredstvi, ter da je ocena izraz osebnega vrednotenja ocenjevalca kandidatove strokovnosti na podlagi meril ocenjevanja. Sodišče še dodaja, da pa je po 12. členu ZNPK katalog (tisti) dokument, ki določa vstopne pogoje, vsebino preverjanja in potrjevanja na določeni ravni zahtevnosti in opredeli načine in merila preverjanja, kriterije in merila za posamezna vprašanja in naloge, primere nalog in vprašanj, kreditne točke ter materialne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij, ter kadrovske pogoje, ki jih morajo izpolnjevati člani komisije.
Razlogi za razporeditev tožnice, upoštevajoč kadrovsko situacijo na Okrajnem sodišču v ... (ki bi sicer lahko predstavljali legitimen razlog za razporeditev po citiranem drugem odstavku 71. člena ZS, kot to izhaja tudi iz povzete odločbe Ustavnega sodišča RS), se izkažejo kot neprepričljivi, saj je bila razporejena ravno tista sodnica, za katero je prvostopenjski organ ugotavljal ''odklonska ravnanja''. Navedeno tako kaže, da gre dejansko za disciplinsko sankcioniranje tožnice (za katerega prvostopenjski organ nedvomno ni pristojen) in ne za reševanje kadrovske situacije na eni od organizacijskih enot Okrožnega sodišča v ... z razporeditvijo enega izmed sodnikov, ki opravlja sodniško funkcijo na Okrožnem sodišču v ...
postopek ureditve meje - evidentiranje meje - spor o poteku meje - sodni postopek
Glede na povzet potek postopka in materialni predpis, ki velja v tem primeru, tj. ZEN, je prvostopenjski organ mogel oziroma moral odločiti na način, da je ugodil zahtevi stranke z interesom Občini T. in kot urejeno mejo evidentiral predlagano mejo iz elaborata, predloženega k zahtevi. Drugačno določitev meje od meje po podatkih zemljiškega katastra bi tožnik lahko izposloval le v sodnem postopku ureditve meje, ki ga je sicer sprožil, vendar do vsebinske obravnave njegovega predloga ni prišlo in s tem tudi ne do sodne ureditve meje. Pri tem tudi niso pravno relevantni razlogi za tak zaključek sodnega postopka.
gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - pomožni kmetijskogozdarski objekt - lastnik
Pogoj za gradnjo pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov na kmetijstkih zemljiščih je obstoj kmetije oziroma stavbnih zemljišč kmetije. Pomožno kmetijsko-gozdarski objekti pa morajo biti namenjeni tej kmetiji oziroma njeni kmetijski dejavnosti.
Organa sta presojala ali tožnica izpolnjuje pogoje ob drugem ali tretjem odstavku 34. člena Odloka o OPN, in zaključila, da po nobenem, ker nima kmetije, za potrebe katere bi se pomožni kmetijsko gospodarski objekt zgradil, kar je bistvena materialno pravna okoliščina za lokacijo A in G.
ZKZ člen 3č, 3č/1, 3č/1-b, 3ča. GZ člen 43. Uredba o razvrščanju objektov (2018) člen 7.
gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - pomožni kmetijskogozdarski objekt - gradnja v neposredni bližini obstoječe kmetije - lastnik
Pogoj za gradnjo pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov na kmetijskih zemljiščih je obstoj kmetije oziroma stavbnih zemljišč kmetije. Stavbno zemljišče je zemljišče, ki je s prostorskimi akti namenjeno graditvi objektov. Stavbno zemljišče kmetije tako v bistvu predpostavlja tudi obstoj nekega objekta te kmetije. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti pa morajo biti namenjeni tej kmetiji oziroma njeni kmetijski dejavnosti.
ZUS-1 člen 32, 32/1, 32/2, 36, 36/1, 36/1-6. ZInfP člen 10, 10/3.
začasna odredba - dostop do informacij javnega značaja - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - suspenzivni učinek
Tožnica kot zavezanka za dostop do informacij javnega značaja torej ni dolžna prosilcu poslati zahtevanih podatkov, saj je vložila tožbo zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca. Namen obravnavanega tožničinega predloga za izdajo začasne odredbe je, da se odloži izvršitev izpodbijane odločbe tako, da tožnica ne bi bila dolžna razkriti v izpodbijani odločbi navedenih dokumentov, kar pa je v obravnavani zadevi doseženo že s samo vložitvijo tožbe. Zato si tožnica z obravnavanim predlogom ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za gradnjo na kmetijskem zemljišču - kmetijsko gospodarstvo - kmetija
Kmetija je (tista) oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (4. člen ZKme-1). Za kmetijo kot obliko KMG je torej relevantno, da je ''delujoča'', tj. da se njeni člani ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo po presoji sodišča predpostavlja tudi prihodke iz te dejavnosti.