davek na dodano vrednost (DDV) - splošna shema - posebna shema - nakup in prodaja rabljenih vozil - posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce - nakup rabljenih vozil iz EU - odmera DDV - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - vnaprejšnja dokazna ocena - izogibanje plačilu davka
Po presoji sodišča tožnik utemeljeno vztraja pri dokaznem predlogu za zaslišanje svojega dobavitelja, kajti ta predlog je v načelu primeren za obrambo pred očitkom, da je tožnik predložil ponarejen račun. Po presoji sodišča prvostopenjski organ vnaprejšnje dokazne ocene, četudi je ta po pravilih ZDavP-2 in ZUP izjemoma dopustna, ni zadostno utemeljil, za argumentacijo drugostopenjskega organa, da bi tožnik moral razpolagati s kuverto ali elektronskim sporočilom, pa ni nobene trdne podlage, tj. lahko bi tožnik v primeru poprave računa s tem razpolagal ali pač ne.
Tožnik niti ne zatrjuje, da bi bil mislil, da mu podjetje A. kot mali davčni zavezanec (ta status tega podjetja je bil tožniku znan, kot je to, neprerekano, davčnemu organu pojasnjeval v postopku odmere DMV) prodaja svoja osnovna sredstva. Posledično pogoj za uporabo posebne sheme pri tožnikovi nadaljnji uporabi teh vozil, kot ga določa tč. c) 103. člena ZDDV-1 ni bil izpolnjen.
Tožnik je imel registrirano dejavnost za preprodajo vozil, teh vozil pa ni nabavil za osebno uporabo in jih ni registriral na svoje ime, ampak jih je takoj prodal svojemu podjetju in tako dosegel spremembo sheme iz splošne v posebno. Posli pridobivanja vozil v Slovenijo so torej navidezno tekli drugače, da je tožnik lahko neupravično pridobil davčno korist.
davek na dodano vrednost (DDV) - prenehanje pravne osebe - izbris iz sodnega registra - zavrženje tožbe
Z dnem izbrisa je tožeča stranka prenehala obstajati brez pravnega naslednika in je s tem izgubila sposobnost biti stranka postopka. Iz navedenega razloga je sodišče tožbo zavrglo.
Razlogi za razporeditev tožnice, upoštevajoč kadrovsko situacijo na Okrajnem sodišču v ... (ki bi sicer lahko predstavljali legitimen razlog za razporeditev po citiranem drugem odstavku 71. člena ZS, kot to izhaja tudi iz povzete odločbe Ustavnega sodišča RS), se izkažejo kot neprepričljivi, saj je bila razporejena ravno tista sodnica, za katero je prvostopenjski organ ugotavljal ''odklonska ravnanja''. Navedeno tako kaže, da gre dejansko za disciplinsko sankcioniranje tožnice (za katerega prvostopenjski organ nedvomno ni pristojen) in ne za reševanje kadrovske situacije na eni od organizacijskih enot Okrožnega sodišča v ... z razporeditvijo enega izmed sodnikov, ki opravlja sodniško funkcijo na Okrožnem sodišču v ...
postopek ureditve meje - evidentiranje meje - spor o poteku meje - sodni postopek
Glede na povzet potek postopka in materialni predpis, ki velja v tem primeru, tj. ZEN, je prvostopenjski organ mogel oziroma moral odločiti na način, da je ugodil zahtevi stranke z interesom Občini T. in kot urejeno mejo evidentiral predlagano mejo iz elaborata, predloženega k zahtevi. Drugačno določitev meje od meje po podatkih zemljiškega katastra bi tožnik lahko izposloval le v sodnem postopku ureditve meje, ki ga je sicer sprožil, vendar do vsebinske obravnave njegovega predloga ni prišlo in s tem tudi ne do sodne ureditve meje. Pri tem tudi niso pravno relevantni razlogi za tak zaključek sodnega postopka.
V sodni praksi velja, da je ocenjevanje strokovno opravilo in da subjektivno vrednotenje znanja kandidatov, ki ga opravijo člani komisije, zato ne more biti predmet presoje v postopku s pravnimi sredstvi, ter da je ocena izraz osebnega vrednotenja ocenjevalca kandidatove strokovnosti na podlagi meril ocenjevanja. Sodišče še dodaja, da pa je po 12. členu ZNPK katalog (tisti) dokument, ki določa vstopne pogoje, vsebino preverjanja in potrjevanja na določeni ravni zahtevnosti in opredeli načine in merila preverjanja, kriterije in merila za posamezna vprašanja in naloge, primere nalog in vprašanj, kreditne točke ter materialne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij, ter kadrovske pogoje, ki jih morajo izpolnjevati člani komisije.
gradbeno dovoljenje - pogoji za gradnjo na kmetijskem zemljišču - kmetijsko gospodarstvo - kmetija
Kmetija je (tista) oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (4. člen ZKme-1). Za kmetijo kot obliko KMG je torej relevantno, da je ''delujoča'', tj. da se njeni člani ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ukvarjanje s kmetijsko dejavnostjo po presoji sodišča predpostavlja tudi prihodke iz te dejavnosti.
ZUS-1 člen 32, 32/1, 32/2, 36, 36/1, 36/1-6. ZInfP člen 10, 10/3.
začasna odredba - dostop do informacij javnega značaja - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - suspenzivni učinek
Tožnica kot zavezanka za dostop do informacij javnega značaja torej ni dolžna prosilcu poslati zahtevanih podatkov, saj je vložila tožbo zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca. Namen obravnavanega tožničinega predloga za izdajo začasne odredbe je, da se odloži izvršitev izpodbijane odločbe tako, da tožnica ne bi bila dolžna razkriti v izpodbijani odločbi navedenih dokumentov, kar pa je v obravnavani zadevi doseženo že s samo vložitvijo tožbe. Zato si tožnica z obravnavanim predlogom ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
ZKZ člen 3č, 3č/1, 3č/1-b, 3ča. GZ člen 43. Uredba o razvrščanju objektov (2018) člen 7.
gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - pomožni kmetijskogozdarski objekt - gradnja v neposredni bližini obstoječe kmetije - lastnik
Pogoj za gradnjo pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov na kmetijskih zemljiščih je obstoj kmetije oziroma stavbnih zemljišč kmetije. Stavbno zemljišče je zemljišče, ki je s prostorskimi akti namenjeno graditvi objektov. Stavbno zemljišče kmetije tako v bistvu predpostavlja tudi obstoj nekega objekta te kmetije. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti pa morajo biti namenjeni tej kmetiji oziroma njeni kmetijski dejavnosti.
gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - pomožni kmetijskogozdarski objekt - lastnik
Pogoj za gradnjo pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov na kmetijstkih zemljiščih je obstoj kmetije oziroma stavbnih zemljišč kmetije. Pomožno kmetijsko-gozdarski objekti pa morajo biti namenjeni tej kmetiji oziroma njeni kmetijski dejavnosti.
Organa sta presojala ali tožnica izpolnjuje pogoje ob drugem ali tretjem odstavku 34. člena Odloka o OPN, in zaključila, da po nobenem, ker nima kmetije, za potrebe katere bi se pomožni kmetijsko gospodarski objekt zgradil, kar je bistvena materialno pravna okoliščina za lokacijo A in G.
dohodnina - akontacija dohodnine - drugi dohodek - odkupna vrednost - izplačilo odkupne vrednosti - dodatno pokojninsko zavarovanje
Glede na to, da je bila družba C. v likvidaciji, je obstajala možnost, da do izplačil v bodoče ne bo prišlo, kar je potrdil pooblaščenec na naroku, v skladu s katerim se je A. A. s podpisom dogovora želel izogniti tveganju, da bi se njegova pokojnina in s tem socialna varnost zmanjšali oziroma se je želel izogniti negotovosti morebitnih pravnih postopkov zoper nekdanjega delodajalca. Ta navedba potrjuje stališče, ki ga sodišče izpeljuje iz vsebine dogovora, torej da izplačana sredstva ne predstavljajo bodočih zneskov pokojninske rente, ampak samostojno dogovorjeno obveznost nekdanjega delodajalca, ki v bistvu izvira iz obveznosti delodajalca do B., da ji povrne razliko med tožnikovimi privarčevanimi sredstvi in zneskom pokojnine. Tako sodišče zaključuje, da je šlo pri spornih dohodkih za sui generis dohodke, ki jih po njihovih značilnostih ni mogoče opredeliti kot nobeno drugo vrsto dohodka po ZDoh-2, pa vendarle so povečali prejemnikovo ekonomsko moč in so bili doseženi z njegovo aktivnostjo in s ciljem povečanja premoženja.