ZZZDR člen 51, 59. ZPP (1977) člen 385, 385/3, 386.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - določitev deležev - odločanje v mejah razlogov navedenih v reviziji - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Tožena stranka v okviru zmotne uporabe materialnega prava, in sicer določb ZZZDR o skupnem in posebnem premoženju, vsebinsko dopolnjuje dejanske ugotovitve na prvi in drugi stopnji. S tem, ko svoje ugovore opira na novo dejansko podlago, ki je v postopku na prvi in drugi stopnji ni zatrjevala, uveljavlja novote, ki na revizijski stopnji niso več dovoljene.
prodajna pogodba - odgovornost za pravne napake (varstvo pred evikcijo) - sankcije za pravne napake - prodaja ukradenega vozila
V drugostopni sodbi je bilo pravno pravilno ugotovljeno, da gre za pravno napako na prodanem avtomobilu, ki so ga organi za notranje zadeve kasneje zasegli, ker je bil ukraden lastniku.
Le za odškodninsko sankcijo iz 3. odst. 510. člena ZOR je pomembno, da je kupec vedel za možnost, da bo stvar vzeta ali da bo njegova pravica zmanjšana (4. odst. tega zakonskega določila), ne more pa ta okoliščina vplivati na upravičenost do sankcije iz 1. odst. tega zakonskega določila (razdrtje pogodbe oz. sorazmerno zmanjšanje kupnine).
sklenitev najemne pogodbe z dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice - prehodne in končne določbe
Toženec ni imetnik stanovanjske pravice. Zato tožnik ni dolžan z njim skleniti najemne pogodbe. Zato ne pride v poštev določba 2. odst. 159. čl. stanovanjskega zakona, po kateri se uporablja zakon o stanovanjskih razmerjih do sklenitve najemne pogodbe.
ZNP člen 9, 19, 118, 118/3.ZOR člen 210, 219, 361, 361/1. ZZT člen 2.
udeleženci - subjektivne meje pravnomočnosti odločbe nepravdnega sodišča - neupravičena pridobitev - kdaj začne zastaranje teči
Subjektivne meje pravnomočnosti odločbe, ki jo sodišče izda v nepravdnem postopku, se praviloma raztezajo le med tistimi udeleženci nepravdnega postopka, ki so v postopku sodelovali kot stranke v procesnem smislu in ki jih nepravdni sklep izrecno zajema.
Učinki pravnomočnosti nepravdnega sklepa ne morejo vplivati na obligacijski zahtevek, s katerim tožnika v pravdi zahtevata (v nepravdnem postopku sporni) presežek njunih vlaganj v gradnjo hiše nad v nepravdnem postopku nespornim solastninskim deležem.
Do neupravičene pridobitve pride s pridobitvijo koristi (210. člen ZOR); to pa je v primeru gradnje praviloma takrat, ko je gradnja končana in pridobi obogatena oseba možnost objekt uporabljati, za namen, za katerega je zgrajen (219. člen v zvezi z 210. členom ZOR). Najkasneje od tega trenutka dalje ima praviloma prikrajšani graditelj na razpolago tudi vse elemente, na podlagi katerih lahko izračuna višino zahtevka na povrnitev vrednosti vlaganj v gradnjo objekta. Takrat, ko so podane navedene okoliščine, pa nastane pravica zahtevati od osebe, ki je z vlaganji neupravičeno obogatena, nadomestilo za opravljena vlaganja. Zato je potrebno šteti, da od tedaj dalje začne teči zastaranje zahtevka neupravičeno prikrajšanega graditelja. To velja tudi v primeru, ko eden ali več skupnih graditeljev z denarnim zahtevkom uveljavljajo povrnitev tistih svojih vlaganj, ki presegajo stvarnopravni delež na nepremičninah, ki mu (jim) ga priznavajo ostali graditelji.
zahteva za varstvo zakonitosti - prehod zapuščine na dediče - oporočno razpolaganje z nevknjiženo dediščino
Z dedovanjem pridobijo dediči lastninsko pravico na nepremičninah, ki so v zapuščini, s trenutkom zapustnikove smrti in ne šele z vknjižbo lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju. Utemeljeno je torej stališče, da je zapustnica smela oporočno nakloniti sporni parceli sinu, če je dedovala ti parceli po svojih starših in v tistem obsegu, kolikor je na podlagi dedovanja po starših bila lastnica teh dveh parcel.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - razlogi
Načelo, da sodišče opre sodbo le na dokaze, izvedene na glavni obravnavi, ne pomeni, da je sodišče vezano le na zagovor, ki ga je podal obtoženec na glavni obravnavi.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasnost razlogov
Nejasnost v razlogih pravnomočne sodbe o odločilnem dejstvu ( člen 364/1-11 ZKP) ni razlog za uveljavljanje zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - razlogi - sklicevanje na navedbe v pritožbi
Vloge, ki so bile podane v postopku pred izdajo pravnomočne sodbe, ne morejo biti obravnavane kot zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe, zato je sklicevanje vlagatelja, da je "vse ostalo navedel v dopolnitvi pritožbe", šteti kot brezpredmetno.
Ugodeno tožbi, ker v upravnih spisih ni listin, ki bi dokazovale, da je davčni organ (5. točka 97. člena obrtnega zakona) izvedel postopek tako, kot to določa obrtni zakon.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Okoliščina, da je predlagatelj sodnik Višjega sodišča v ... , na katerega območju je Temeljno sodišče v ... , predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Odložitve izvršbe zavezanec ne more predlagati s pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe, ampak s posebno vlogo, seveda če odložitveni razlog, naveden v 2. odstavku 28l. člena ZUP, obstoji.
popravek specifikacije za razdolžitev začasno uvoženega blaga - rok za popravek
Zavrnitev tožbe, ker je že potekel enoletni zakoniti rok za vložitev zahteve za popravek specifikacije za razdolžitev začasno uvoženega blaga (2 specifikaciji sta bili priloženi ICD dne 11.4. in 30.6.1989, zahteva za popravek pa je bila vložena 24.8.1990, torej po preteku roka).
neveljavnost pogodb - ničnost - pogodba o dosmrtnem preživljanju - bolezen preživljanca
V okviru trditev o nemoralnem nagibu toženke so bili izvedeni in ocenjeni številni dokazi s stališča, da je toženkina pogodbena volja bila v skladu z naravo pogodbe. Sprejeli sta sklep, da je pokojnica ob podpisovanju pogodbe bila stara in bolna, da pa ni dokazov, da bi kanceroznost njene bolezni bila toženki znana in da bi na skorajšnji tetini smrti gradila svoj nagib za sklenitev pogodbe.
privatizacija stanovanj - zavezanec za prodajo stanovanja - druga pravna oseba - društvo - pravica uporabe pravne osebe na družbenem stanovanju
Kadar je v korist druge pravne osebe "po 112. čl. SZ" iz nacionalizirane stavbe izvzet njen del in ji prenešen v last, na drugih prostorih pa je navedena le kot upravni organ, je vprašljivo ali ima ta pravna oseba sploh status omenjene druge pravne osebe", ki jo zadeva dolžnost prodaje stanovanja pri 117. čl. SZ.