odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - meje revizijskega preizkusa - revizijski razlogi
Dokazna ocena sodišča prve stopnje ima prepričljive razloge o vseh izvedenih dokazih, tako da revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Tako pomenijo tožnikove revizijske navedbe dejansko res zgolj poskus uveljavljanja drugačnega dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - odsotnost z dela - obveščanje o odsotnosti – bolniška odsotnost
Nižji sodišči sta po presoji revizijskega sodišča pravilno razsodili, da je tožnik z odločbo ZZZS z dne 23. 1. 2012, ki je bila sicer izdana po izredni odpovedi, upravičil svojo odsotnost v spornem času.
Ob dejstvu, da je tožnica obdržala pravico do izplačila ugodnejše starostne pokojnine zgolj zato, ker ji je bila v skladu z omejitvami v ZPIZ-1 iz naslova invalidnosti zakonito odmerjena pokojnina v nižjem znesku, tožnica sodišču neutemeljeno očita neenakopravno obravnavo. Prav tako sodišče ne šteje za diskriminatorno določbo 412. člena ZPIZ-1, ki je v prehodnem obdobju višino invalidske pokojnine tudi za zavarovanke omejila z višino pokojnine moškega, odmerjene na podlagi 40 let pokojninske dobe, upoštevaje, da je imela tožnica pravico do izbire zanjo ugodnejše starostne pokojnine.
VARSTVO KONKURENCE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK - TELEKOMUNIKACIJE
VS4002392
ZPomK-1 člen 9, 18, 19, 24. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102. Uredba Sveta št. 1/2003 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 11.
postopek pred Uradom za varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - predatorstvo - predatorske cene - metoda izračuna stroškov - pravica do obrambe - pravica do vpogleda v spis - načelo kontradiktornosti - dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti - nostrifikacijski postopek
Notifikacijski postopek tako predstavlja način uresničevanja delitve pristojnosti med nacionalnimi organi za varstvo konkurence in Komisijo. Posledično pa tožeča stranka tudi sicer morebitne kršitve tretjega odstavka 11. člena Uredbe 1/2003, konkretizirano ne umesti v kontekst relevantne (nacionalne) procesne kršitve po ZUP(drugi odstavek 15. člena ZPOmK-1), ki naj bi ji bila z zatrjevano opustitvijo kršena.
Prav jasna navedba izvedenih oziroma uporabljenih dokazov v končni odločbi pa je ključna tudi za preizkus očitka kršitve pravice do obrambe in kontradiktornosti postopka, saj je dolžnost razkritja dokumentov odvisna od tega, ali je zaupni podatek uporabljen kot dokaz o relevantnem dejstvu (19. člen ZPOmK-1).
Pri očitku zlorabe prevladujočega položaja zaradi cenovnega predatorstva je poleg splošnih predpostavk, kot so ugotovitev dominantnega položaja in določitev relevantnega trga, bistvena vzpostavitev kriterija zlorabe, ki se odraža v načrtni prodaji blaga/opravljanja storitev pod cenami stroškov, saj je osnovni namen predatorja izločitev konkurentov s trga ob dolgoročni zmožnosti povrnitve teh kratkoročnih izgub.
Iz navedenega logično sledi, da je pri obravnavi predatorstva ključno ravno razlikovanje med ceno, ki je določena (pre)nizko zaradi „predatorskega“ namena in med ceno, ki je določena zelo nizko zaradi težnje po večji konkurenčnosti oziroma povečanju učinkovitosti konkurenčnega procesa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pooblastilo za odpoved – trditveno breme - prekluzija - obrnjeno dokazno breme
Tudi v delovnem sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora pravotvorna dejstva, s katerimi zatrjuje nezakonitost odpovedi, pravočasno navesti tožnik in sodišče opravi presojo zakonitosti odpovedi le v okviru pravočasno navedenih in dokazanih dejstev. Določbe o dokaznem bremenu v sporih o odpovedi pogodbe o zaposlitvi (82. člen ZDR) določajo le obrnjeno dokazno, ne pa tudi trditveno breme v teh sporih.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005956
ZDR člen 110, 110/1, 118. ZJU člen 24, 24/3. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - nadaljevanje dela - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero - načelo proste presoje dokazov
Tožena stranka bi morala glede na naravo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in upoštevaje določbo prvega odstavka 110. člena ZDR takoj, ko je prejela dokazilo o vročitvi tega sklepa tožniku (torej najkasneje do 3. 8. 2009), odreagirati in ukreniti vse potrebno za zaključek njegovega dela. Tega pa ni storila, saj je v zvezi s tem prvič odreagirala šele 10. 8. 2009, tožniku pa je delo omogočala vse do 12. 8. 2009. S takšnim ravnanjem je negirala obstoj pogoja za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 110. člena ZDR.
ZPomK-1 člen 12, 12/2, 28, 28/1, 29, 29/2, 31, 31/2. ZUP člen 95.
varstvo konkurence – postopek pred Uradom za varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja – upravni postopek - preiskava poslovnih prostorov – prisotnost pooblaščenih oseb preiskovanca pri preiskavi - zakonitost preiskave - vročitev pisanj - izrek globe – postopek o prekršku
Sklicevanje na odsotnost pooblaščenih oseb tožnika ni utemeljeno. Za vstop in pregled prostorov tožnika ter pregledovanje njegovih poslovnih knjig, pogodb, listin, poslovne korespondence, poslovne evidence in drugih podatkov ni bila potrebna nobena odobritev tožnika. Zato tudi ni bilo potrebe, da bi se čakalo na osebo, ki bi imela taka pooblastila. Odsotnost take osebe potemtakem ne more pomeniti opravičila za nesodelovanje s pooblaščenimi osebami toženke. Čakanje pooblaščenih oseb toženke v recepciji, da se podjetje pripravi na preiskavo oziroma da se pojavi oseba, ki je po internih pravilih podjetja za to odgovorna, je tudi v nasprotju z namenom ureditve preiskave. Ta omogoča t.i. „dawn raid“ (napad ob zori) prav zato, da se onemogoči kakršenkoli vpliv podjetja na dokazno gradivo, ki se ga želi zavarovati.
Če v vložišču ni nikogar ali če oseba, ki dela v vložišču, pisanja noče sprejeti, je šteti, da pravna oseba odklanja sprejem pisanja. Pooblaščena oseba toženke je zato upravičeno pustila oba sklepa na pultu vložišča in je bila tako vročitev obeh sklepov opravljena (95. člen ZUP). To se je dogodilo takoj po prihodu pooblaščenih oseb toženke in ne šele ob 10.45 uri.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – sprememba organizacije - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji
Pri toženi stranki je dejansko prišlo do prenehanja potreb po delu na dotedanjem tožničinem delovnem mestu, ker je bilo njeno dotedanje delo v večjem delu preneseno na delavce na sedežu tožene stranke, delno pa na novo delovno mesto kontrolorja, na katerem se je opravljalo tudi v bistvu referentsko delo v zvezi s prometom s sadjem in zelenjavo, ki ga je dotlej in še naprej pokrival M. M. V bistvu je torej prišlo do dodatnih zadolžitev na delovnem mestu M. M. v zvezi z operativno kontrolo delovanja podružnice in je zato tožena stranka na tako oblikovanem delovnem mestu kontrolorja utemeljeno sklenila pogodbo o zaposlitvi z imenovanim, ne glede na formalno manjkajočo stopnjo izobrazbe, tožnici pa zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker je bilo njeno delo v celoti razporejeno na druge izvajalce.
ZDR člen 52, 53, 53/2, 54. ZZZPB člen 48, 52, 53. ZPP člen 380, 380/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - javna dela - ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Če je za opravljanje javnih del mogoče ugotoviti, da delavec na podlagi določb ZZZPB sklepa pogodbe o zaposlitvi v skladu s programom javnega dela in tudi njegovo časovno opredelitvijo, na katero delavec in delodajalec nimata neposrednega vpliva, pa to za zaposlitve v zvezi z drugimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja ne velja nujno. Obdobje zaposlitve za določen čas, daljši od dveh let, bi bilo v teh primerih zato lahko zakonito, kolikor bi bil hkrati podan razlog iz ene od alinej 52. člena ZDR, navedenih v drugem odstavku 53. člena tega zakona, za katere omejitev dveh let ne velja.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakonit razlog – začasno povečan obseg dela
Sodišče je presodilo, da je tožena stranka dokazala obstoj zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas: začasno povečan obseg dela v poletni sezoni. Tej presoji tožnik v reviziji ne oporeka.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - projektno delo - transformacija
Toženi stranki s tožnikom ni bilo treba skleniti delovnega razmerja za ves čas trajanja PRP, saj znotraj samega projekta PRP obstaja več programov oziroma projektov, ki trajajo krajše časovno obdobje in so odvisna od financiranja in tehnične pomoči PRP. Zato je tožnikova pogodba o zaposlitvi prenehala veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, in tožena stranka ni bila dolžna skleniti s tožnikom delovnega razmerja za nedoločen čas oziroma do dokončanja PRP.
Dejstvo, da je tožnik po vseh pogodbah opravljal delo v istem nazivu, ne pomeni, da gre za identično delo. V skladu z ZJU (79. in 84. člen) je naziv le eden od pogojev za opravljanje dela na uradniškem delovnem mestu. Enak oziroma isti naziv zato ne pomeni, da gre v vseh primerih, ko se zahteva tak naziv, tudi za enaka delovna mesta.
ZDR člen 43, 111, 111/1, 111/1-2. ZVZD člen 5, 36.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti - prisotnost psihoaktivnih substanc – vpliv psihoaktivnih substanc - - psihofizična sposobnost za delo - zagotovitev varnih delovnih razmer
Ugotovljeno je bilo, da je bil test prisotnosti psihoaktivnih substanc v organizmu opravljen pred prihodom na delo, z zaslišanjem priče pa je sodišče utemeljeno raziskalo tudi vprašanje, ali so bile te substance prisotne še po prihodu na delo eno uro kasneje. Priča je to potrdila, revident pa ni navedel nobenega dejstva, in ga ne navaja niti v reviziji, na podlagi katerega bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da zaradi poteka časa eno uro po pregledu v telesu ni bilo več prisotnosti psihoaktivnih substanc oziroma njihovega vpliva. Zato je tožena stranka utemeljeno štela, da je tožnik huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja.
ZDR člen 118. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – dokazna ocena – nestrinjanje z dokazno oceno
Sodišče je od vsega začetka odločalo o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To jasno izhaja iz tožbe, prav tako pa tudi zahtevka, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev, „da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov“ nezakonita. Tako je odločilo tudi sodišče prve stopnje, enako tudi sodišče druge stopnje, ki v 15. točki obrazložitvi ni navedlo, da naj bi šlo za nezakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Res ZDR ne opredeljuje izredne odpovedi kot izredne odpovedi iz krivdnega razloga (čeprav gre za odpoved zaradi izrecno navedenih kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja), temveč izrecno določa krivdni razlog le pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 88. člena ZDR). Kljub temu pa omenjanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v zvezi z krivdnim razlogom oziroma izostanek navedbe sodišča druge stopnje v 15. točki obrazložitve, da gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ob dejstvu, da je sicer iz ostale obrazložitve popolnoma jasno, za katero vrsto odpovedi gre in kako sta jo sodišči presojali, ne predstavlja očitanih kršitev.
V zvezi s presojo po 118. členu ZDR v zvezi z možnostjo nadaljevanja delovnega razmerja oziroma presojo o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi med strankama revizija napada dokazno oceno sodišč druge in prve stopnje o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja med strankama.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - direktni naklep
Naklep (ali tudi malomarnost) ne nastopa vedno le kot sestavina krivde, temveč je lahko, kot v tem primeru, tudi sestavina (znak) kaznivega dejanja. Besedilo „...z namenom, da bi sebi ali komu tretjemu …“ jasno kaže, da je dejanje mogoče storiti le z direktnim naklepom.
ZUTD člen 58, 58/1, 58/1-3, 68, 180, 180/2. ZZZPB člen 26.
brezposelnost - zavarovanje za primer brezposelnosti - pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti - sprememba zakona - pridobljene pravice – pravica do plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Po določbi drugega odstavka 180. člena ZUTD zadrži zavarovanec tudi po uveljavitvi ZUTD le tiste pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki jih je do tedaj pridobil na podlagi ZZZPB. Tožnica pravice do plačevanja prispevkov po 26. členu ZZZPB še ni pridobila in jih tudi še ni mogla pridobiti.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005986
ZPP člen 44, 44/2, 367, 367a, 374, 377. ZDSS-1 člen 19.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - preizkus ocene dela - delovni spor nepremoženjske narave
Za presojo o tem, ali je revizija dovoljena, ni pomembno, ali se ocenjena vrednost nanaša le na sedaj izpodbijani pravnomočni sklep sodišča druge stopnje ali pa je ta vrednost glede na tri zahtevke v tožbi nižja in predstavlja le tretjino te vrednosti. V vsakem primeru - ker vrednost spora ne presega 40.000,00 EUR - bi morala tožnica predlagati dopustitev revizije, šele v primeru dopuščene revizije pa bi lahko vložila revizijo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišča druge stopnje, da prav zapis tožene stranke v zadnjem odstavku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnika z dne 20. 12. 2006 jasno kaže, da je bila tožena stranka pripravljena s tožnikom še naprej nadaljevati delovno razmerje, sicer na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi, vendar z namenom, da mu še naprej zagotavlja tudi sredstva za preživljanje in socialno varnost. To ne predstavlja izpolnitve pogoja za izredno odpoved po prvem odstavku 110. člena ZDR.
ZDR člen 34, 115, 187, 188, 189. Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile, ter doječih delavk člen 2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - doječa delavka - obveščanje delodajalca - predložitev zdravniškega potrdila - dokazno breme
V zvezi z varstvom, ki ga določata 189. člen ZDR in v zvezi s tem Pravilnik, je torej v podzakonskem aktu izrecno določena obveznost obveščanja delodajalca in predložitev zdravniškega potrdila o dojenju. Čeprav to v Pravilniku in ZDR ni izrecno določeno tudi za doječo delavko za namen uveljavljanja varstva po 115. členu ZDR, sta iz aspekta tega varstva položaj noseče delavke in delavke, ki doji, neposredno primerljiva. Zato je tudi v tem primeru treba šteti, da mora delavka takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po prenehanju teh, vendar ne po izteku odpovednega roka, obvestiti delodajalca o dojenju, to pa dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila.
To določbo je treba razumeti tako, da se od delavke, ki uveljavlja varstvo po 115. členu ZDR zaradi dojenja otroka, zahteva obvestitev delodajalca o dojenju. Delodajalec lahko (podobno kot v primeru nosečnosti) sprejme že samo obvestilo o dojenju (nosečnosti), vendar mora biti dejstvo, da se strinja z varstvom iz tega naslova že na podlagi obvestila (brez izrecnega zdravniškega potrdila) jasno. Če pa se na obvestilo o dojenju (brez dokazila) ne odzove izrecno ali če od delavke celo zahteva še predložitev zdravniškega potrdila, je delavka tista, ki mora dokazovati (s predložitvijo zdravniškega potrdila) dejstvo dojenja; dokazno breme je na njeni strani in ne na strani delodajalca.
odstop terjatve iz delovnega razmerja - plačilo odškodnine - cesija
Delovno razmerje je osebno razmerje, saj je vezano tako na osebo delavca kot na osebo delodajalca. To pa ne pomeni, da so avtomatično neprenosljive vse terjatve, ki nastanejo v zvezi z delovnim razmerjem. Pri vsaki od teh posameznih terjatev je treba presojati, ali gre za terjatev, katere prenos je z zakonom prepovedan, oziroma za terjatev, ki je povezana z osebnostjo upnika ali njena narava nasprotuje prenosu na drugega.