ZObr člen 98c, 98c/1. ZVRS člen 21. ZSPJS člen 49b, 52. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami člen 3, 3/2.
pripadnik Slovenske vojske - dodatki - dodatki med opravljanjem vojaške službe v tujini
Pripadniku Slovenske vojske je tudi za čas dela v tujini določena plača v Republiki Sloveniji (z vsemi pripadajočimi dodatki), ki pa v tem času služi le kot osnova za obračun davkov in prispevkov v Republiki Sloveniji ter nadomestil in izplačil za obdobja, ko se pripadnik tudi v tem obdobju nahaja v Sloveniji (na primer zaradi bolniške odsotnosti). Ob takem načinu določanja plač ni mogoče govoriti o tem, da Uredba kakorkoli posega v plačo, ki gre pripadniku v skladu z zakonom in kolektivnimi pogodbami za čas dela v Sloveniji. Ta plača ostaja nespremenjena skupaj z vsemi pripadajočimi dodatki in Uredba v to plačo ne posega.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotja v razlogih – pripor – podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice – utemeljen sum – begosumnost – ponovitvena nevarnost
Pri odločanju o utemeljenosti predloga državne tožilke za podaljšanje pripora sodišče ni omejeno na način, da ne bi smelo samo ugotoviti, da ni nastopila zakonska rehabilitacija, ker se obsojeni nahaja tudi v drugih kazenskih postopkih zaradi istovrstnih kaznivih dejanj.
ZJU člen 68, 69, 69/3. ZDR člen 53, 53/3. ZPP člen 380, 380/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - projektno delo - transformacija
Upoštevaje zakonsko dikcijo, se pogodba o zaposlitvi za določen čas zaradi oprave projektnega dela lahko sklene za več kot dve leti samo, če se sklene za ves čas trajanja projekta. V nasprotnem primeru je presežena časovna omejitev, ki jo določa tretji odstavek 53. člena ZDR, čeprav je podan zakonit razlog za sklenitev.
Čeprav sta toženki sicer po materialnem pravu solidarni dolžnici, iz izreka sodne odločbe solidarnost ne izhaja. Solidarnost dolžnikov se ne domneva, pač pa mora biti kot taka izrecno opredeljena v izreku sodbe. Ker ni, gre za deljivo obveznost, ki se, če ni določeno drugače, deli med dolžnike na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti (drugi odstavek 393. člena OZ). Pri subjektivni kumulaciji pa je že ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča, da je izključena uporaba petega odstavka 367. člena ZPP in da se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (razen če gre za enotno sosporništvo ali solidarne dolžnike).
predlog za dopustitev revizije - prekluzija - materialno procesno vodstvo - trditvena podlaga - izvedensko mnenje pridobljeno izven pravde – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnika sta tožbi priložila izvedensko mnenje pridobljeno pred konkretno pravdo, ki ga je sodišče pravilno upoštevalo kot del trditvene podlage. Specifikacija vlaganj predstavlja dodatno pojasnilo v okviru že podanih nejasnih navedb, kakršne mora sodišče v okviru materialno procesnega vodstva odpraviti.
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - pravica do sodnega varstva - pravica do enakega obravnavanja - materialna škoda - rok za odločitev sodišča
Tožnika imata zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Sodišče bo odločalo o njuni tožbi zoper izpodbijano inšpekcijsko odločbo ne glede na morebitno izvršitev odrejenih inšpekcijskih ukrepov. Njun pravni interes na ugotovitev, ali je izpodbijana odločba zakonita ali ne, z morebitno izvršitvijo odrejenih ukrepov ne bo prenehal.
Že po sami naravi stvari so inšpekcijski postopki hitri, vodenje inšpekcijskih postopkov pa je v javnem interesu in tožnika se ne moreta uspešno sklicevati na potek oziroma trajanje drugih postopkov.
Zakon res ne zahteva dokaza o višini škode, kot opozarjata tožnika, mora pa biti težko popravljiva škoda, ki je vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe, verjetno izkazana. Tožnika pa nista z verjetnostjo izkazala, da bi ti stroški (njihov del, ki se nanaša na objekte iz izpodbijane odločbe) zanju predstavljali težko popravljivo škodo (finančno breme).
ali je sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi uvedlo formalni dokazni pravili s tem, ko je reklo, da bi toženka, da bi dokazala svoje trditve, morala predložiti pisni dokaz, in s tem, ko je priče
štelo za neverodostojne zgolj zaradi njihovega sorodstvenega razmerja s toženko, in s tem storilo bistvene kršitve določb pravnega postopka.
predlog za dopustitev revizije – nepopolna vloga – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vprašanje, ki ga zastavlja predlagateljica, ni konkretno in natančno, kršitve, ki jih zatrjuje, pa nimajo z izpodbijanim sklepom nobene povezave, pač pa naj bi jih sodišče storilo v drugih sodnih postopkih. Takšen predlog je nepopoln.
OZ člen 190, 193, 195. ZPP člen 299, 313, 313/1, 313/2, 313/3, 378, 380, 380/1.
neupravičena pridobitev - kdaj je mogoče prejeto obdržati - obseg vrnitve - vrnitev prejete odškodnine za nepremoženjsko škodo - vrnitev odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti - pošteni prejemnik - pošteni pridobitelj - kondikcija - obogatitveno načelo - vrnitveno načelo - obvestilo o vloženi reviziji – dobra vera pridobitelja - pravno mnenje - zamudne obresti - zavarovalnica - izplačilo zavarovalnine - sprememba sodne odločbe v revizijskem postopku - zavrnitev tožbenega zahtevka - odpadla pravna podlaga - vrnitev koristi
Informacija o vloženi reviziji izključi dobro vero oziroma oškodovancu naloži breme, da prejete odškodnine še ne porabi na način, ki bi predstavljal dokončen odpad koristi.
Plačilo, ki je dano zgolj zato, da se dolžnik izogne prisilni izvršbi in ko dolžnik očitno ne pristaja na prikrajšanje (kar je očitno v primeru, ko dolžnik plača, obenem pa vlaga izredno pravno sredstvo) je izenačeno s plačilom, ko si dolžnik ob plačilu izrecno pridržuje pravico zahtevati nazaj. Kdor je v dobri veri odškodnino prejel in jo nato v dobri veri porabil, koristi pa nima več, denarja ni dolžan vrniti. Če pa ob porabi izplačane odškodnine ni bil v dobri veri (ni bil pošten prejemnik), za vračilo ne odgovarja po obogatitvenem, temveč po vrnitvenem načelu. Še vedno se bo sicer lahko skliceval na okoliščino, da vračilo ni več možno zaradi zunanjega dogodka (npr. da je prejeti znesek ukraden), ne pa na okoliščino, ki izvira iz njegove sfere (npr. da je prejeti denar zapravil, podaril).
predlog za dopustitev revizije - odstop od sodne prakse - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odgovornost države - izbrisani - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - zastaranje odškodninske terjatve - kdaj začne zastaranje teči - čas, ki je potreben za zastaranje - subjektivni zastaralni rok - zavedanje o škodi - zavedanje o storilcu - zadržanje zastaranja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Neutemeljenost predloga, ker ne gre za nerešeno pravno vprašanje.
Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 11/2008 že zavzelo stališče, da je za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah pomembno oškodovančevo zavedanje o dveh okoliščinah: škodi in storilcu (prvi odstavek 376. člena ZOR). Vedenje o storilcu ne pomeni vedenja o njegovi odgovornosti oziroma podlagi njegove odgovornosti, temveč o osebi kot povzročitelju škode.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006725
ZP-1 člen 15, 56, 56/3, 156, 156-1, 156-4. ZPrCP člen 74, 74/8, 74/9. ZDCOPMD člen 37, 37/2, 37/3.
razlogi o odločilnih dejstvih - voznik - kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev prekrška - odločba o prekršku - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pojem odgovorne osebe - odgovornost odgovorne osebe in neposrednega storilca prekrška
Neposredni storilec prekrška, ki ima hkrati status odgovorne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1, se obravnava po določbah o odgovornosti odgovorne osebe za prekršek samo, če predpis, ki določa prekršek, ne določa tudi odgovornosti neposrednega storilca za prekršek. Sicer za prekršek odgovarja kot neposredni storilec prekrška.
Novelirani 15. člen ZP-1 je pojem odgovorne osebe razširil, saj statusa odgovorne osebe ne veže več na „opravljanje poslov“, ampak na „opravljanje dela“.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z opozarjanjem na dejstva, ki jih ocenjuje drugače, kot je to pri izbiri kazenske sankcije storilo sodišče, vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne uveljavlja kršitve materialnega kazenskega zakona ampak uveljavlja le razlog zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
zadolžnica - pravna narava zadolžnice - trditveno in dokazno breme - podlaga pogodbene obveznosti - causa - dopustnost podlage - veljavnost podlage - izročitev zadolžnice - funkcija zadolžnice
Z zadolžnico obveznost ne nastane, ampak je zadolžnica le dokazna listina. Njena funkcija je v tem, da dokazuje obstoj obveznosti, ki je nastala poprej ali sočasno. Zadolžnica je zapis, s katero dolžnik potrjuje (priznava) svojo obveznost do upnika; je dokazna listina o obstoju dolga. Obveznost plačila torej ne izvira iz zadolžnice, temveč iz zaveze za izpolnitev obveznosti, in sicer da bo (kot je zatrjeval tožnik) družba B., d. o. o., plačala tožniku opravljene storitve v obdobju od julija 2001 do 27. 8. 2002, vsebinsko opredeljene v pogodbi z dne 15. 1. 1999. Zato bi tožnik moral dokazati temelj obveznosti, saj je treba ugotoviti pravno podlago, da lahko sodišče ugotovilo, ali je bila takšna zaveza veljavna ali ne.
Predlagatelj izkazuje relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka storjeno pred sodiščem prve stopnje, ki pa jo je saniralo že sodišče druge stopnje. Predlog zato ni utemeljen.
Neposredni zahtevek tretjega oškodovanca proti zavarovalnici zastara v enakem času, v katerem zastara njegov zahtevek proti zavarovancu, ki je odgovoren za škodo. Vrhovno državno tožilstvo ima tako prav, ko opozarja, da zastara po pravilih 352. člena OZ za odškodninske terjatve oziroma po pravilih 353. člena, če gre za odškodninsko terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016478
OZ člen 355. ZPP člen 367a, 367a/1. SZ-1 člen 71.
dopuščena revizija – etažna lastnina – skupnost etažnih lastnikov - aktivna legitimacija skupnosti etažnih lastnikov – stroški obratovanja večstanovanjske stavbe – zastaranje – zastaralni rok
Revizija se dopusti glede vprašanj: (1) ali je skupnost etažnih lastnikov v obravnavani zadevi aktivno legitimirana za izterjavo stroškov obratovanja, plačila v rezervni sklad in investicijskih stroškov in (2) ali mesečni obračuni za plačilo mesečnih stroškov obratovanja večstanovanjske stavbe predstavljajo terjatve po 355. členu Obligacijskega zakonika, za katere velja enoletni zastaralni rok.
predlog za dopustitev revizije - leasing – razveza pogodbe - odškodnina zaradi kršitve pogodbe - odstop od sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Po oceni Vrhovnega sodišča predlagatelj ni izkazal verjetnosti obstoja očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje. Predlagatelj tudi ni izkazal odstopa od uveljavljene sodne prakse, saj iz odločbe II Ips 736/2008, na katero se v predlogu sklicuje, izhaja, da so bile določbe pogodbe v tej zadevi bistveno drugačne prav tako pa tudi trditvena podlaga tožeče stranke.
V primeru nehotene opustitve dolžnosti sodišča odločiti o celotnem zahtevku oziroma o vseh zahtevkih, ki so (bili) predmet pravde, ne gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, ampak za specifično napako, za odpravo katere je predviden institut izdaje dopolnilne sodbe.