ZGO-1 člen 2, 2/1-7, 2/1-10. ZDDPO-2 člen 12. ZDDV-1 člen 33, 33/1, 36, 36/1, 76a. ZJC člen 8, 8/5. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 35. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 127b. Slovenski računovodski standardi (2006) standard 18, 18/15, 18/16. Mednarodni računovodski standardi standard 11. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 199, 199-1a.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost - vrednostni kriterij - pogodba o gradbenih delih - koncesijska pogodba - storitev opravljena - obdavčljivi dogodek - obnova javnih cest - javna služba - vzdrževanje javnih cest - praksa SEU
Če je s koncesijsko pogodbo zajetih več storitev, to še ne pomeni, da gre za enotno storitev. Izvajanje storitve na podlagi koncesijske pogodbe pomeni le to, da je občina revidentki podelila pravico opravljati navedene storitve javne službe v tej obliki, kar pa na obdavčenje ne vpliva. Prav tako se Vrhovno sodišče strinja, da so obnovitvena dela v pogodbi natančno opredeljena (katere ceste, kakšen obseg) in tako ločena od drugih storitev. Ne glede na zgornje ugotovitve pa se Vrhovno sodišče strinja z revidentkino navedbo, da če so v konkretni pogodbi podane posebne okoliščine, se lahko več storitev šteje za enotno storitev. Pri tem pa se upošteva gospodarski vidik transakcije.
Enotno plačilo za vse storitve in način plačila ne predstavlja take vrste posebnih okoliščin in ta glede na določbe pogodbe ni bila cilj pogodbenih strank oziroma gospodarski razlog pri sklenitvi pogodbe, da bi lahko vse storitve, dogovorjene v koncesijski pogodbi, šteli za enotno storitev.
Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavanem primeru pravilno odločeno, da se med prihodke za leto 2010 upoštevajo dejansko opravljena obnovitvena dela v letu 2010 ter pravilno odmerjen DDV, saj so storitve obnove javnih cest ločene gradbene storitve in se ne štejejo vse storitve po koncesijski pogodbi kot enotna storitev. Glede na ugotovljeno dejansko stanje Vrhovno sodišče posebnih okoliščin, ki bi narekovale enotno obravnavo, ni našlo, enotna obravnava storitev pa ne izhaja iz veljavne ureditve, niti iz sklenjene koncesijske pogodbe in tudi ne iz narave posameznih storitev po pogodbi.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – izvajanje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka vložnik zahteve za varstvo zakonitosti uveljavlja z navajanjem členov, kršitev pa ne konkretizira, Vrhovno sodišče njihovega obstoja ne more preizkusiti.
ZPP člen 367a, 367c, 367c/2. ZTLR člen 70, 70/2, 70/4.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobroverni lastniški posestnik - dobra vera - zunajknjižno priposestvovanje - protiknjižno priposestvovanje
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da je imel tožnik sporno nepremičnino v posesti 8 let revidentovo pravno vprašanje o pravilnosti presoje tožnikove dobrovernosti, ni relevantno za odločitev v obravnavani zadevi. Tožnikova priposestovalna doba namreč v nobenem primeru ne bi potekla (drugi in četrti odstavek 70. člena ZTLR), zato tudi obravnavanje revidentovo vprašanje ne bi vplivalo na drugačno odločitev sodišča v obravnavani zadevi.
V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Dopuščena revizija izven dela, glede katerega je bila dopuščena, oziroma izven konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena, ni dovoljena.
URS člen 22. ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/2, 76. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 360. ZPNačrt člen 14. ZIN člen 5.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - stečaj – ukrep gradbenega inšpektorja – neodvisni izvedenec - strokovni pomočnik - (učinkovita) pravica do sodnega varstva - vzpostavitev prejšnjega stanja
Možnost uvedbe stečaja zaradi izvršitve upravne odločbe sama po sebi ne predstavlja težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1. Tudi v primeru, da izvršitev odločbe lahko pomeni nevarnost uvedbe stečaja, morajo biti izkazane posebne kvalificirane okoliščine, zaradi katerih bi uvedba stečaja povzročila škodo, ki bi jo bilo mogoče opredeliti kot težko popravljivo škodo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – spor iz družinskih razmerij – dodelitev otroka – sorodnik strank v postopku kot uslužbenec pristojnega sodišča – dvom v nepristranskost sodišča – objektivna nepristranskost sodišča
Zatrjevana možnost posredovanja v korist toženke s strani osebe, zaposlene na sodišču, bi pri javnosti lahko vzbudila vtis pristranskosti pristojnega sodišča.
pogodba o nakupu poslovnega deleža družbe – vrednost družbe – cena predmeta pogodbe – višina kupnine – predložitev listine – edicijska dolžnost stranke
Ker tožnik kot prodajalec ni dokazal, da je vrednost družbe višja od najnižje vrednosti kupnine, določene v pogodbi, je pritožbeno sodišče materialnopravno pravilno tožbeni zahtevek zavrnilo.
URS člen 2, 155, 155/1. ZZK-1 člen 243, 246. ZZK člen 102.
vknjižba zastavne pravice – neveljavnost vknjižbe - izbrisna tožba - rok za vložitev izbrisne tožbe - časovna omejenost izbrisne tožbe - uporaba ZZK-1 - uporaba ZZK - odsotnost prehodnih določb v ZZK-1 - načelo zaupanja v pravo - retroaktivna uporaba zakona – dobra vera – dobrovernost pridobitelja zemljiškoknjižne pravice na nepremičnini
Zaupanje slabovernih pridobiteljev knjiženih pravic na nepremičnini v trajnost obstoječega položaja ne more imeti prednost pred zaščito ustavno varovane lastninske pravice, katere pomen se izraža prav v njeni absolutnosti in nezastarljivosti.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016527
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZPN člen 6, 6/2.
dopuščena revizija – družbena lastnina - promet z nepremičninami – prenos pravice uporabe - pojem druge civilno pravne osebe po ZPN – sindikat ustanovljen po sprejemu amandmajev IX in XCII k Ustavi SRS - pravni status sindikata pred sprejemom Ustave RS - omejitve neodplačnega razpolaganja z družbeno lastnino
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sindikat, ustanovljen po sprejemu ustavnih amandmajev IX in XCII k Ustavi SRS (1974) ter pred sprejemom zakonov za njihovo izpeljavo oziroma pred sprejemom Ustave RS, druga civilno pravna oseba po določbi 6. člena Zakona o prometu z nepremičninami (1976), za katero veljajo omejitve pri prometu z nepremičninami, in je zato nična pogodba o brezplačnem prenosu pravice uporabe na nepremičnini, ki sta jo dne 24. 5. 1990 sklenila Šolski center B. in Sindikat A.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS0016481
Direktive 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. 5. 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS člen 6, 6-1.
dopuščena revizija - odškodnina - obvezno zavarovanje v prometu - kraj škodnega dogodka - pasivna legitimacija Slovenskega odškodninskega združenja - predhodno vprašanje Sodišču Evropske unije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
„Ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZOZP glede pasivne legitimacije tožene stranke?“
Sodišče Evropske unije je s sklepom C-541/11 z dne 17. 1. 2013 razsodilo, da je treba določbo 1. točke 6. člena Direktive 2000/26/ES razlagati tako, da lahko oškodovanec pod pogoji, navedenimi v tej določbi, zahteva povračilo škode od odškodninskega organa, da pa mora pred pravdo odškodninski zahtevek nasloviti na ta organ. Če odškodninski organ njegovemu zahtevku ne ugodi, lahko s tožbo od njega zahteva povrnitev škode.
Sodišče lahko dopusti intervencijo le v primeru, če intervenient poda izjavo o vstopu v pravdo. Služnostni upravičenec V. M. intervencije sploh ni predlagal in zato sodišče o dopustitvi intervencije ni moglo odločati. Zato v reviziji zatrjevana procesna kršitev v nobenem primeru ne more biti podana.
denacionalizacija - dovoljena revizija - čas podržavljenja - odločba o podržavljenju dopolnjena in nato razveljavljena - odločilna odločba, ki je podlaga za zemljiškoknjižni vpis - status podržavljenih zemljišč - obseg pritožbene presoje v upravnem postopku
Tožena stranka je lahko odpravila prvostopenjsko odločbo v celoti, saj jo je (kljub konkretnemu ugovoru nepravilne določitve odškodnine le za nepremičnini parc. št. 39 in 11) s pritožbo v celoti izpodbijal tudi SOD. Z ugotovitvijo drugačnega dejanskega stanja časa podržavljenja (1. 1946), kot je to vprašanje rešil prvostopni organ (1954), pa tudi ni prekoračila meje pritožbene presoje po prvem odstavku 242. člena ZUP/86, ki je relevanten za odločanje tožene stranke (in ne 247. člen ZUP), saj se na podlagi 6. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) uporablja v postopkih denacionalizacije, SOD pa je v pritožbi nedvomno izpodbijal čas podržavljenja.
Vrhovno sodišče se strinja tudi z razlogi sodišča prve stopnje (kot je to revidentki pojasnilo že v sodbi I U 1744/2010 z dne 15. 11. 2011), da je tožena stranka odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo v Grosupljem, št. 718/46 z dne 30. 3. 1946, upravičeno štela kot akt podržavljenja, in sicer: da iz te odločbe jasno izhaja, da se na podlagi tč. c) 6. člena in 9. člena v zvezi s 3., 4. in 13. členom Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji smatrajo za razlaščena vsa revidentkina zemljiška posestva na območju LRS, med drugim last upravičenke - tožnice, navedene so vložne številke nepremičnin, ki so bile podržavljene, in skupna površina za posamezne vložne številke ter tudi, katera zemljišča se revidentki pustijo v lasti. Iz odločbe, št. 15/48 iz leta 1948, pa izhaja, da se prej povzeta odločba popravlja oziroma dopolnjuje z zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki razlaščenih zemljišč, tudi s spornimi zemljišči. Prav tako pa so bili na podlagi odločbe iz leta 1946 v zvezi z odločbo iz leta 1948 izvedeni zemljiškoknjižni vpisi. Zato tudi po presoji Vrhovnega sodišča iz vseh navedenih odločb o podržavljenju izhaja, da sta bili revidentki z odločbo iz leta 1946 podržavljeni tudi sporni parceli.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016483
ZPP člen 339, 339/2, 367, 367/1, 367c, 367c/3. ZZZDR člen 59.
dopuščena revizija - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja – določitev deleža na skupnem premoženju - ugovor večjega deleža na skupnem premoženju – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
„Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni odgovorilo na ugovor tožnika, da toženka ni podala ugovora višjega deleža na skupnem premoženju in da odločitev sodišča prve stopnje odstopa od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča?
Ali je sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi odstopilo od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju?“
Ustava RS člen 5, 5/1, 15, 15/3, 33, 67, 67/1, 72, 73. ZG člen 1, 1/1, 21, 21/1, 21/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3.
zavrnjeno projektno soglasje Zavoda za gozdove RS - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - zelo hude posledice - pravica do zasebne lastnine - gozd - naravno bogastvo – nadomestna gradnja
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V odločbi, s katero je zavrnjena izdaja projektnega soglasja Zavoda za gozdove Slovenije, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Iz določb 33., 67. in 73. člena URS izhaja, da lastninska pravica ni absolutna pravica, ki bi imela le zasebno funkcijo, ampak je njeno pridobivanje in uživanje omenjeno tako z gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo lastnine, kot tudi z drugimi ustavnimi vrednotami, v tem primeru ohranjanjem naravnega bogastva (gozda) in varovanjem naravnih znamenitosti, kamor spada območje obravnavanega posega; in pravicami drugih, npr. s pravico do zdravega življenjskega okolja. Zavrnitev izdaje soglasja Zavoda za gozdove Slovenije k nameravani gradnji zato ne pomeni neustavnega in tudi ne nezakonitega posega v lastninsko pravico in s tem zatrjevanih zelo hudih posledic, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.