Denarni dodatek, ki ga je tožnik prejemal na podlagi Zakona o socialnem varstvu, temelji na povsem drugi osnovi in ni neposredno povezan z nastalo škodo, zaradi česar se v škodo zaradi izgubljenega zaslužka ne poračunava.
ZZZDR člen 5a. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3. ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/1, 408, 412, 412/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - dovoljenost sodne poravnave - razpolaganje pravdnih strank v nasprotju s prisilnimi predpisi - preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine - načelo oficialnosti - preiskovalno načelo - načelo največje koristi otroka
Sodna poravnava glede varstva, vzgoje in preživljanja otrok je načeloma dopustna, vendar pod pogojem, da sodišče ugotovi njeno skladnost s koristmi otrok (drugi odstavek 412. člena ZPP).
V postopku v zakonskih sporih ter v sporih iz razmerij med starši in otroki (sedemindvajseto poglavje ZPP) morata zaradi občutljivosti teh razmerij in varovanja koristi njihovih udeležencev priti do večje veljave kot sicer načelo oficialnosti in preiskovalno načelo.
ZUS-1 člen 22, 25, 25/1. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/2, 165, 165/1.
stroški postopka - priznavanje stroškov stranki z interesom - primerna uporaba ZPP - opredelitev zahteve za povrnitev stroškov
Zakonodajalec v 25. členu ZUS-1 (niti s kakšno drugo določbo) ni izrecno uredil povračila stroškov stranki z interesom (v primeru njenega uspeha v upravnem sporu), zato je za povračilo stroškov stranki z interesom treba na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporabiti določbe ZPP, ki urejajo povračilo stroškov stranskemu intervenientu.
V odgovoru na tožbo, ki ga je pritožnica vložila (še kot) stranka z interesom, stroškov ni opredeljeno navedla, ampak je pod navedbo stroškov navedla samo: sestava odgovora na tožbo in 20 % DDV, s tem pa po presoji Vrhovnega sodišča ni zadostila zahtevi po jasni opredelitvi stroškov, zato ji teh ni mogoče priznati.
ZRPPN člen 1, 26, 26/2, 59. ZOR člen 111, 117. ZZD člen 206, 248.
prisilni prenos nepremičnin v družbeni lastnini - pogodba namesto razlastitve – odprava odločbe o razlastitvi - izpodbojnost kot sankcija nerealizacije razlastitvene podlage
Kadar je prenos lastninske pravice oziroma razlastitev izpeljana s pravnim poslom, sankcija, ki je predpisana v drugem odstavku 26. člena ZRPPN (odprava odločbe) smiselno ustreza izpodbojnosti. S potekom specialnega roka dveh let od izdaje razlastitvene odločbe oziroma smiselno od sklenitve pogodbe namesto razlastitve prične teči rok za vložitev tožbe na razveljavitev pogodbe, ki je določen v 117. členu ZOR.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3. ZON člen 105. ZTNP-1 člen 13, 13/1-19.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti - zavrnjena izdaja naravovarstvenega soglasja - Triglavski narodni park - gradnja počitniškega objekta - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo naravovarstvenega soglasja. V tej odločbi pa pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Glede na to, da iz v postopku ugotovljenega dejanskega stanja (ki ga v reviziji glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni mogoče izpodbijati) izhaja, da ima revident prijavljeno stalno bivališče v Ljubljani in da je zahteval izdajo naravovarstvenega soglasja za pomožni bivalni objekt, revident samo z navedbo: „da je načrtoval, da se bo v objekt vselil“, zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - pojem objekta - povezanost s tlemi - pojasnjevalna norma
Pri presoji zakonskih pogojev za objekt iz 1. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je treba upoštevati tudi pojasnjevalno določbo 1.1.5. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, ne glede na to, da je bila novela ZGO-1D, s katero je bila v ZGO-1 dodana navedena pojasnjevalna določba, objavljena in je začela veljati po pravnomočnosti izpodbijanega prvostopenjskega upravnega akta. Določba 1.1.5. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je namreč zgolj tehnične narave in pomeni le razčlenitev oziroma pojasnitev dopolnilne narave zakonsko določenega pogoja „povezanosti s tlemi“ iz 1. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, ne posega pa v zakonsko ureditev, saj ne pomeni spremembe zakonskega pogoja „povezanosti s tlemi“.
razveljavitev dovoljenja za začasno prebivanje - začasna odredba - zelo hude posledice - izkazano opravljanje gospodarske dejavnosti- ugoditev pritožbi
Sodišče prve stopnje ni presodilo, ali bi že okoliščina, da mora tožnik na podlagi izpodbijane odločbe zapustiti Republiko Slovenijo, ob tem, da je verjetno izkazal, da v Republiki Sloveniji opravlja gospodarsko dejavnost in iz nje pridobiva tudi plačo, zanj pomenila težko popravljivo škodo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - nižji stroški pravdnega postopka – prebivališče prič – sedež pooblaščenca – sedež pravdne stranke
Okoliščina, da izvršilno sodišče pri odločitvi o pristojnosti Okrožnega sodišča v Mariboru ni upoštevalo pravila o splošni krajevni pristojnosti, v skladu s katerim bi bilo za odločanje v zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, sama po sebi še ne pomeni, da bi se postopek pred tem sodiščem tudi očitno lažje opravil.
- Ali ima naročnik kontragarancije do upravičenca iz kontragarancije kakršenkoli zahtevek na podlagi tretjega odstavka 1087. člena ZOR?
- Ali ima naročnik kontragarancije po tretjem odstavku 1087. člena ZOR pravico zahtevati od upravičenca iz kontragarancije znesek, prejet na podlagi kontragarancije, na podlagi kakršnihkoli ugovorov naročnika kontragarancije iz osnovnega posla, katerega stranka ni upravičenec kontragarancije?
ZPP člen 135, 135/4, 277, 277/2, 318, 318/1. Konvencija o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Haaška konvencija) člen 5, 6.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – pravdna stranka s sedežem v tujini - vročanje sodnih pisanj - vročanje v tujino - vročanje po osrednjem organu, pristojnem za sprejemanje zaprosila za vročitev - pristojnost - določitev pristojnosti – lex fori
Ker slovensko sodišče ni zahtevalo posebnega načina vročanja, je bila vročitev opravljena na način, ki je po pravu Republike Belorusije predpisan za vročanje listin osebam, ki prebivajo na njenem ozemlju. Zato dejstvo, da sodišče v Minsku načina vročitve na Potrdilu ni označilo, na pravilnost vročitve ne vpliva.
Postopkovna pravila so vezana na pravni red sodišča, ki v zadevi sodi (lex fori).
spor o pristojnosti – odločanje v sporu o pristojnosti
V primeru nasprotujočih si mnenj več sodišč ni mogoče zagovarjati stališča, da bi pravnomočen sklep enega sodišča s svojo vsebino (o tem, katero od sodišč je pristojno za odločanje) zavezoval druga sodišča. Če nastopi kompetenčni konflikt namreč o njem odloči v sestavi sodišč hierarhično gledano višje sodišče: to je (v sporu med okrajnimi in okrožnimi sodišči s svojega območja) višje sodišče oziroma (v sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč ter v sporih o pristojnosti med sodišči razne vrste) Vrhovno sodišče (25. člen ZPP).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006808
ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 65/5, 167, 167/2. ZVCP-1 člen 233. URS člen 22, 29.
pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku - odločanje sodišča - odgovornost lastnika vozila
Sodišče mora pred meritorno odločitvijo o zahtevi za sodno varstvo preveriti, ali se v spisu nahajajo pravno relevantna dejstva in dokazi, glede katerih se storilec v postopku še ni mogel izjaviti.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - laična revizija - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Toženec je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil laično revizijo, pri čemer ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Zato je njegova revizija nedovoljena. Takšna pa je tudi iz razloga, ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne dosega revizijskega praga iz 490. člena ZPP
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje – formalne predpostavke - nepopolna vloga – priloge – dokazne listine kot priloge predloga za dopustitev revizije - preizkus dogovorjenega prava - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ne more preveriti pomembnosti prvega pravnega vprašanja, ki ga zastavlja predlagateljica, saj v postopku odločanja o predlogu za dopustitev revizije razpolaga le s tistimi listinami, ki jih predlogu priloži predlagateljica sama. Stranka mora biti pri zatrjevanju nepravilne uporabe pogodbenega prava aktivnejša kot v primeru, ko gre za uporabo zakonskega prava. Pogodbe, na katero se sklicuje, in splošnih pogojev ni priložila, s samim predlogom pa ni dovolj konkretno opisala kršitve pogodbenega prava in okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločalo.
dopuščena revizija - sklepčnost tožbe – ugotovitev nesklepčnosti tožbe na drugi stopnji sojenja - materialno procesno vodstvo v pritožbenem postopku - dolžnost odprtega sojenja na drugi stopnji
Ko na manjkajoče trditve in dokaze v svoji vlogi opozori nasprotna stranka, dolžnost materialnega procesnega vodstva s strani sodišča ni kršena. Od stranke se namreč v takem primeru pričakuje, da so ji bila ta opozorila znana. To še toliko bolj velja za pritožbeni postopek, v katerem se pričakuje večja procesna skrbnost strank kot ob vložitvi tožbe. Že iz tega razloga odprto sojenje na drugi stopnji v obravnavanem primeru ni bilo potrebno.
Dejstva, da je tožeča stranka pred sklenitvijo pogodbe toženi stranki predložila strukturo cene, iz katere je izhajala tudi višina dobička na enoto nalepke, ni mogoče prezreti. Tožeča stranka s sklicevanjem na to, da njeno preteklo ravnanje, ki nasprotuje njenim prizadevanjem v tej pravdi, ni bilo pravno pomembno, ne more uspeti (venire contra factum proprium). Glede na jasno prikazano strukturo cene na nalepko, s tem pa tudi predvideni dobiček na enoto nalepke, se je tožena stranka na višino tako predvidenega dobička tožeče stranke na enoto nalepke lahko upravičeno zanesla in ga je v tej višini ob razdrtju pogodbe tudi upravičeno lahko pričakovala oziroma nanj računala.