Zgolj na drugi stopnji zvišana kazen, ob nespremenjenih ostalih okoliščinah, ki so pred tem zadoščale za odreditev hišnega pripora, ni zadosten razlog za odreditev pripora.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006811
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ člen 244. SPZ člen 119.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – nejasni razlogi - zloraba položaja - družba z omejeno odgovornostjo - razpolaganje s premoženjem družbe – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku – povrnitev škode
Premoženje družbenikov (četudi gre za enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo) je v času, ko družba obstaja kot pravna oseba, ločeno od premoženja družbe.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - zavarovanje izpolnitve plačila davčne obveznosti - prepoved razpolaganja z nepremičnino - obveznost ni izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Če z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom stranki ni naložena obveznost ali pravica, izražena v denarni vrednosti, revizija ni dovoljena iz razlogov po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Sicer je pridobivanje poslovne tajnosti z namenom, da se izroči nepoklicani osebi, po svoji vsebini predhodni stadij drugih dveh oblik izvršitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 241. člena KZ, a predstavlja samostojno obliko tega kaznivega dejanja.
dovoljena revizija - prisilna izterjava denarne kazni - izvršba po ZDavP - izpodbijanje izvršilnega naslova - obseg preizkusa v reviziji - zadržanje prisilne izterjave - začasna odredba - kazen za prekršek - kršitev ustavnih pravic - pavšalne navedbe
Revidentovi ugovori se nanašajo na izvršilni naslov. Teh ugovorov v postopku prisilne izterjave glede na določbe 46. člena ZDavP ne more uspešno uveljavljati, saj se nanašajo na akt, ki ni predmet tega upravnega spora.
Ker je tožena stranka o pritožbi zoper sklep o prisilni izterjavi že odločila, je predlog za začasno odložitev prisilne izterjave po drugem odstavku 45. člena ZDavP brezpredmeten.
Policistu za pregled najdene torbice zaradi ugotovitve identitete lastnice (v gostinskem lokalu) pozabljene torbice ni bilo treba pridobiti odredbe preiskovalnega sodnika. V tem primeru ni šlo oziroma ne gre za poseg v zasebnost, temveč za ukrep varstva obsojenkine lastnine. Zato vpogleda v torbico zaradi ugotovitve identitete lastnika torbice, ni mogoče presojati z vidika kriterijev, ki so v zakonu predpisani za osebno preiskavo.
ZKP člen 119, 120, 122, 122/3, 129, 129/1, 371, 371/1-11. ZPPreb člen 17a.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nejasni razlogi - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - vročanje – naslov za vročanje - vročitev v primeru odklonitve podpisa vročilnice - obvestilo o seji pritožbenega senata – pravnomočnost – zastaranje – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je sodbo obdolžencu vročilo na naslovu stalnega bivališča, ki ga je obdolženi izrecno navedel kot naslov, na katerem želi prejemati sodna pisanja. Z drugimi poskusi vročanja pa ni storilo nobene kršitve v škodo obdolženca, saj je le poskušalo narediti vse, da bi obdolženi sodbo dejansko prejel in se z njo seznanil.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni po vsebini zadeve - prijava stalnega prebivališča - zelo hude posledice - pravica do družinskega življenja - nekonkretizirane navedbe
V reviziji izpostavljeno vprašanje, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za dovoljenje za stalno prebivanje po ZUSDDD, glede na to, da takega zahtevka revidenti v upravnem postopku niso postavili, ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revidenti lahko izkazali izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidenti smiselno uveljavljajo pravico do družinskega življenja, vendar po presoji Vrhovnega sodišča take nekonkretizirane navedbe, ob poudarjenem trditvenem in dokaznem bremenu, ter ob upoštevanju starosti obeh otrok (sin C. 31 let, hči B. 26 let, pri čemer je hči, glede na spremembo priimka očitno že tudi poročena) za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadoščajo.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 420, 420/2, 420/5. ZZavar. ZZDej. ZPacP člen 44, 44/6-5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - varstvo osebnih podatkov – podatki o zdravstvenem stanju – pridobitev podatkov brez privolitve – pravice obrambe – izvajanje dokazov – utemeljitev dokaznega predloga – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Če vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja nov razlog oziroma argument, s katerim utemeljuje zatrjevano kršitev, Vrhovno sodišče glede na zahtevo o materialnopravni izčrpanosti te nove trditve vsebinsko ne bo obravnavalo.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je bila obdolženčeva zdravstvena dokumentacija pridobljena zakonito, saj ZPacP določa, da privolitev pacienta ni potrebna, kadar to določa drug zakon, zavarovalnica pa je dokumentacijo pridobila na podlagi določbe 154. člena ZZavar.
ZMZ člen 16b. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 4, 4/1, 4/2. USRS člen 53, 56.
mednarodna zaščita - združevanje družine - bratje oziroma sestre begunca - krog sorodnikov osebe - skladnost ZMZ z Direktivo 2003/86/ES in Direktivo 2011/95/ES - skladnost opredelitve družinskih članov v ZMZ z ustavo - definicija družine po drugih zakonih
Ker tožničina sestra ni oseba iz prvega odstavka 16.b člena ZMZ niti oseba iz 4. člena Direktive Sveta 2003/86/ES, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje (in tožene stranke, ko je zavrnila tožničino zahtevo za združevanje družine) pravilna in zakonita.
Sodišču v obrazložitvi sodbe sicer res ni treba prepisati ali obširno povzeti izvedenskega mnenja, mora pa na podlagi izvedenskega mnenja obrazložiti tista dejstva, ki so za posamezen primer odločilna.
ZKP člen 299, 299/4, 371, 371/2, 420, 420/5. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločitev o dokaznem predlogu – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Če sodišče ne odloči o dokaznem predlogu, ali ne navede razlogov za njegovo zavrnitev, gre lahko za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 299. člena ZKP in za kršitev pravice do obrambe.
ZDDV člen 34, 34/1-6, 40, 40/2, 40/7-1. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/2, 22/3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 138, 138/2.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega DDV - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - vsebina računa - obvezni podatki na računu - obseg in vrsta opravljenih storitev - narava in obseg poslovnega dogodka - nepopoln račun - dokazni postopek - zaslišanje prič - listine kot formalni pogoj za pridobitev pravice do vstopnega DDV - pravica do izvedbe dokazov - neobrazloženost sodbe - načelo enakosti pred zakonom
Ker račun, na podlagi katerega je revidentka uveljavljala pravico do odbitka vstopnega DDV, ne vsebuje obvezne sestavine iz 6. točke prvega odstavka 34. člena ZDDV (obsega in vrste opravljenih storitev), niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV iz takega računa. Če davčni zavezanec ne razpolaga s formalno popolnim računom, je že to zadostni razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV, zato ni treba še dodatno presojati, ali so izpolnjeni tudi ostali pogoji za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
Ker je revidentka z zaslišanjem prič želela dokazovati za obravnavano zadevo nerelevantna dejstva, revidentkina pravica do izvedbe dokazov v konkretnem postopku s tem, ko priče niso bile zaslišane, ni bila kršena.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – začasni ekstradicijski pripor - pogoji za pripor - begosumnost
Sodišče v tej fazi postopka zgolj odredi pripor zaradi zagotovitve navzočnosti obdolženega v postopku in zaradi preprečitve njegovega pobega, o izročitvi pa bo odločalo šele, ko oziroma če bo prejelo prošnjo za izročitev.
ZDDV-1 člen 73, 73/2. ZDavP-2 člen 98, 98/2, 111, 129. ZUP člen 225. ZUS-1 člen 64, 64/1, 94, 94/1.
davek na dodano vrednost - vračilo davka - obračun DDV - vračilo presežka DDV - pogoji za vračilo - molk organa - odločanje o zahtevi za vračilo presežka DDV - zavarovanje - davčni inšpekcijski postopek - stroški postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Ko pride do spora o upravičenosti do vračila presežka DDV (ko pride do neskladja med zasebnim in javnim interesom) in se dvomi v utemeljenost vloge za vračilo ali se celo ugotovi, da vloga ni utemeljena, je treba šteti zahtevo za vračilo kot vlogo stranke, o kateri je treba izdati upravno odločbo.
Če davčni organ v roku 60 dni od vložitve zahteve za vračilo ne naredi ničesar, kar mu nalaga zakon: ne vrne presežka DDV, ne izda zavrnilne odločbe, ne zahteva dopolnitve vloge oziroma ne zahteva zavarovanja, lahko davčni zavezanec vloži pritožbo zaradi molka upravnega organa na podlagi 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.
ZDDPO-2 člen 29, 29/2-2. Slovenski računovodski standardi standard 4-24, 16-1, 17-10, 17-11, 17-24.
dovoljena revizija - davčno (ne)priznani odhodki - odhodki, ki imajo značaj privatnosti - slabitev zaloge - slabitev kot prevrednotovalni odhodek - slabitev kot davčno nepriznan odhodek
Prevrednotovalni odhodki, ki nastanejo zaradi slabitve vrednosti zalog, so lahko predmet presoje po 29. členu ZDDPO-2, torej z vidika njihove potrebnosti za pridobivanje prihodkov.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006804
ZKP člen 178, 294, 371, 371/1-11, 424, 424/1. KZ člen 325.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost – pravice obrambe – navzočnost pri preiskovalnih dejanjih - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - načelo zaupanja v prometu - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Zahteva za varstvo zakonitosti je ne samo izredno temveč tudi samostojno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti le iz razlogov, ki so v zakonu izrecno predpisani, zato kršitev ni mogoče uveljavljati tako, da se vložnik namesto, da bi kršitve izrecno navedel in določno pojasnil, enostavno sklicuje na navedbe, ki jih je podal v zaključni besedi ali tekom postopka, ali na kršitve, ki jih je uveljavljal v drugih pravnih sredstvih.
Udeleženci v prometu se načeloma lahko držijo zaupanja v pravilnost ravnanja drugih, a le do tedaj, dokler ne gre za manjše protipredpisno ravnanje drugih udeležencev, ki ga je storilec lahko zaznal, reagiral in pričakoval.