ZDDV-1 člen 73, 73/1, 73/2, 73/3, 73/4. ZUS-1 člen 4, 28, 33, 36, 36/1-4. ZUP člen 222, 222/4, 255, 278. ZDavP-2 člen 129. URS člen 33.
presežek odbitka DDV – zahteva za vračilo preveč plačanega davka - molk organa - tožba zaradi posega v ustavne pravice - subsidiarno sodno varstvo - obračun DDV – obrazec kot odločba – izvršilni naslov – namen zakona – nadzor obračuna davkov
O zahtevi za vračilo preveč plačanega davka se odloča v upravnem postopku, v katerem se zahtevano preplačilo bodisi vrne brez odločbe v z zakonom določenem roku, brez ali z zavarovanjem izpolnitve obveznosti, če je potreben poseben postopek za ugotovitev upravičenosti do vračila, sicer pa se šteje, da je zahteva zavrnjena in je zato možno uporabiti pravna sredstva, ki jih ZUP in ZUS-1 predpisujeta v primeru molka organa.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 9, 24.
zavrženje revizije - dovoljenost revizije – plačilo za program vrtca - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Ker pravno vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, ni neposredno povezano z odločitvijo v upravnem sporu, ni podan razlog za dovoljenost revizije iz druge alineje drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker revidentka ni navedla konkretnih razlogov, zakaj naj bi bile posledice izpodbijane odločitve zanjo zelo hude, tudi ni podan utemeljen razlog iz tretje alineje drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006798
ZP-1 člen 169, 171, 202d, 202d/8, 202e, 202e/2. ZKP člen 420.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - dokazilo o vključitvi v ustrezen program – rok za predložitev dokazila - zahteva za varstvo zakonitosti - smiselna uporaba ZKP - dovoljenost zahteve - druga odločba
Vprašanje dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti je v ZP-1 izrecno urejeno, zato smiselna uporaba 420. člena ZKP, ne pride v poštev.
Interpretacija osmega odstavka 202d. člena ZP-1 s strani pritožbenega sodišča, da je preklic zaradi nepravočasne predložitve dokazila v konkretnem primeru nesorazmeren z namenom zahtevane predložitve, ob jasni zakonski ureditvi, presega dovoljen okvir presoje sodišča (upoštevajoč, da storilec ni z ničemer izkazal, da dokazila ni mogel pravočasno pridobiti oziroma predložiti zaradi objektivnih razlogov).
dovoljenost revizije - sprejem otroka v vrtec - pomembno pravno vprašanje - starostni pogoj za sprejem - jasno zakonsko besedilo - čakalni seznam
V reviziji izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago določb 20. in 20. b člena ZVrt, na katerih temelji izpodbijana odločitev.
Iz določb 20. in 20.b člena ZVrt jasno in nedvoumno med drugim izhaja, da vrtec lahko sprejme otroka, ko je dopolnil starost najmanj 11 mesecev in da se otroci, ki niso sprejeti v vrtec, v skladu s prednostnim vrstim redom uvrstijo na čakalni seznam.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZPIZ-1 člen 296, 368, 385, 385/3,385/4.
dovoljenost revizije - potrditev pokojninskega načrta - aktuarsko mnenje - Sklad obrtnikov in podjetnikov - vrednostni kriterij ni izkazan - pomembno pravno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - neenotna sodna praksa ni izkazana - zelo hude posledice niso izkazane - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V izpodbijanem aktu, s katerim je bilo odločeno, da se revidentov pokojninski načrt ne odobri, revidentova pravica ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Iz četrtega odstavka 385. člena ZPIZ-1, ki se nanaša na revidenta, jasno izhaja, da je predmet aktuarske potrditve pokojninski načrt kot celota. Ker ZPIZ-1 tudi ne vsebuje določb, ki bi aktuarsko potrditev pokojninskega načrta omejevale, je že na podlagi četrtega odstavka 385. člena ZPIZ-1 jasno, da obsega aktuarska potrditev celoten pokojninski načrt, torej tudi tisti del pokojninskega načrta, ki se nanaša na obveznost zagotavljanja kritja izplačil. Ker odgovor na izpostavljeno vprašanje o obsegu aktuarske potrditve revidentovega pokojninskega načrta izhaja že iz jasne zakonske določbe (četrti odstavek 385. člena ZPIZ-1), to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V posledici tega pa tudi ostala tri izpostavljena vprašanja, ki se nanašajo na formalno pomanjkljivost pokojninskega načrta, niso pomembna pravna vprašanja, saj na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne vplivajo.
Revident je glede zelo hudih posledic sicer navedel, da brez pokojninskega načrta ne more izvajati prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, vendar ni pojasnil in izkazal, katere posledice mu bodo zaradi tega nastale in zakaj naj bi bile te posledice zanj zelo hude. Iz javno dostopnih podatkov pa izhaja, da ima revident še drugo dejavnost (prostovoljno, rentno, investicijsko in enkratno investicijsko pokojninsko zavarovanje). Glede na navedeno zato izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 83, 83/2-3, 94. ZBPP člen 24, 24/1-1. ZST-1 člen 10, 10/4.
brezplačna pravna pomoč - dovoljena revizija – zelo hude posledice - obseg presoje organa za brezplačno pravno pomoč – verjeten zgled za uspeh – zadeva očitno nerazumna – sodna taksa
Presoja upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja brezplačno pravno pomoč, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti.
Kot objektivni pogoj se upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki kažejo, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma vlagati v postopku pravna sredstva.
prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije - omejitve dostopa do revidentkine spletne strani - priznanje položaja stranskega intervenienta - dovoljenost revizije - vrednostni spor - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice niso posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Odločitev o zavrženju revidentkinih pritožb zoper odločbe Urada, izdane ponudnikom storitev informacijske družbe, zaradi ugotovitve pomanjkanja pravnega interesa, da bi v tem postopku sodelovala kot stranski udeleženec po določbi 43. člena ZUP, ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Revidentka ni izpostavila pomembnega pravnega vprašanja na zahtevani način, zato tudi ni mogoča presoja zatrjevanega odstopa od (oziroma neenotnosti) sodne prakse. Revidentka namreč tudi ni utemeljila, zakaj naj bi bilo relevantno pravno in dejansko stanje v odločbah Vrhovnega in prvostopenjskega sodišča, na katere se sklicuje, primerljivo z obravnavano zadevo. Če pa revidentka meri na vprašanje priznanja položaja stranskega intervenienta revidentke kot zavezanke, ki ji je bilo prirejanje spletnih iger na srečo s pravnomočno odločbo prepovedano, v postopku, v katerem je ponudniku storitve informacijske družbe, torej prisilnemu izvršitelju izvršbe po drugih osebah, naložena omejitev dostopa do revidentkinih spletnih strani, pa je Vrhovno sodišče že v več zadevah, ki so se nanašale prav na revidentko, odločilo, da ji tak položaj ne gre, ker za to nima pravnega interesa. Tega je namreč izčrpala s pravnimi sredstvi v postopku v zvezi z izvršilnim naslovom.
Ker navedene zelo hude posledice niso posledice odločitve, izpodbijane v tem upravnem sporu, temveč izhajajo iz izvršilnega naslova, s katerim je bilo revidentki prepovedano prirejati spletne igre na srečo, revidentka z njimi ne more izkazati izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije.
ZBan-1 člen 65, 65/5-1, 65/5-2, 68, 68/1-2, 68/1-5, 129, 129-9, 173, 338, 338/1, 338/2-2, 338/4. Sklep o upravljanju s tveganji člen 11, 12.
odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke - odločba o začetku postopka - odločba o pogojnem odvzemu dovoljenja - kontradiktornost postopka - pravila o upravljanju s tveganji - ogroženo poslovanje banke
Po presoji Vrhovnega sodišča je Banka Slovenije dovolj prepričljivo obrazložila in utemeljila svojo ugotovitev, da je uprava banke B., katere član je tožnik, kršila obveznosti iz 173. člena ZBan-1. Na podlagi vseh relevantnih dejstev je razumno pojasnila, zakaj šteje, da so bili opravljeni posli neetični, mestoma nestrokovno opravljeni ter v nasprotju z visokimi poslovnimi standardi, zaradi česar je bila banka B. izpostavljena povečanim tveganjem (razlogi iz 2. točke prvega odstavka 68. člena v povezavi s kršitvami 173. člena ZBan-1; 5. - 15. stran Odločbe o pogojnem odvzemu dovoljenja). Razlogi Banke Slovenije so razumljivi, sprejemljivi in ustrezno obrazloženi. Tožnik po presoji Vrhovnega sodišča ugotovitev in presoje Banke Slovenije ni uspel izpodbiti. Tožnikovo razlogovanje, da je treba posledice ogrožanja banke ugotoviti z gotovostjo, v konkretnem primeru pa glede nobenega očitanega posla naj ne bi bilo izkazano, da bi kakršnakoli škoda nastala ali da bi bilo zaradi načina ravnanja kakorkoli ogroženo poslovanje banke, ni utemeljeno. Po presoji Vrhovnega sodišča negotovih dejstev ni mogoče z gotovostjo napovedati, zato od Banke Slovenije ni mogoče zahtevati, da dokaže, da bi do ogroženosti poslovanja banke B. v skladu s pravili o obvladovanju tveganj tudi dejansko in z gotovostjo prišlo. Zadošča že, da bi zaradi opustitve dolžnih ravnanj ter varnega poslovanja banke lahko prišlo do ogroženosti, ne pa tudi, da bi zaradi takih kršitev pravil o obvladovanju tveganj do nezaželenih posledic tudi dejansko prišlo.
Glede na navedeno je še zlasti pomembno, kdo opravlja najvišje funkcije v banki. Za te osebe se zahtevajo tudi najvišji standardi, tako po strokovni usposobljenosti kot po sposobnostih za vodenje banke ter drugih lastnostih, zaradi katerih je pričakovati, da bo določena oseba upravljala banko na način, da bodo vse skozi spoštovani predpisi in pravila o obvladovanju tveganj oziroma, da bo zagotovljeno varstvo vlog vlagateljev in stabilnost banke. Zato je Banka Slovenije utemeljeno pojasnila, da so člani uprave banke B. (v tem primeru tožnik), dolžni poslovati po visokih strokovnih standardih, s katerimi se bo zagotavljala transparentnost, učinkovitost in zlasti zakonitost poslovanja banke B.
ZMZ člen 33, 3, 3-3. Uredba Sveta (ES), št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003, o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (Dublinska uredba) člen 3, 3/1, 16, 16/1-e, 19, 19/1.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba - predaja odgovorni državi - Avstrija - dokazno breme o kršitvah človekovih pravic
Prosilec za mednarodno zaščito na odločitev pristojnih organov, da bo predan odgovorni državi, ne more vplivati, razen če izkaže, da mu bodo v odgovorni državi kršene človekove pravice. To pa so tudi okoliščine, ki kažejo na uporabo določbe drugega odstavka 3. člena Dublinske uredbe.
ZMZ člen 28, 55, 55/1-2, 55/1-3, 55/1-5. ZUS-1 člen 52, 63, 63/1, 76.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek
Po 3. točki 55. člena ZMZ se prošnja zavrne kot očitno neutemeljena, če je očitno, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, kot jih določata 26. in 27. člen ZMZ. Po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka pravilno opredelila krvno maščevanje kot dolžnost moškega člana družine, katerega član je bil umorjen, da se zanj maščuje tako, da umori moškega člana morilčeve družine. Glede na ugotovljeno in navedeno dejansko stanje (razmerje in spolni odnosi z dekletom in kasnejše grožnje njenega očeta, da ga bo ubil) ne gre za krvno maščevanje, saj ni izpolnjena osnovna predpostavka krvnega maščevanja, to je umor. Iz opisa dogodkov, kot ga je podal tožnik, je razvidno, da gre izključno za zasebno zadevo med tožnikom (prosilcem za mednarodno zaščito) in očetom njegovega dekleta, ne pa za preganjanje zaradi katerega izmed razlogov, določenih v Ženevski konvenciji oziroma ZMZ.
ZGD-1 člen 270, 270/2. ZFPPIPP člen 296, 296/5, 300, 300/1.
poslovodna oseba - prejemki članov uprave - znižanje plače – stečajni postopek - prijava terjatve v stečajnem postopku – ugotovitev obstoja terjatve
Za znižanje tožnikove plače so obstajali pogoji iz drugega odstavka 270. člena ZGD-1. Že sicer slabo poslovanje tožene stranke se je slabšalo tudi po 1. 6. 2009, to je po določitvi tožnikove plače v bruto znesku 6.050 EUR, poslabševanje pa je ogrožalo njeno gospodarsko stanje, kar se je – z občasnimi nihanji, npr. v prvem tromesečju leta 2010 - stopnjevalo do uvedbe stečaja.
Nadzorni svet pri odločitvi o znižanju plače ni bil omejen z zakonom (razen z Zakonom o minimalni plači, ki pa je bil spoštovan).
ZPIZ-1 člen 177. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21, 22, 37.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialni varnosti
Sporazum je v zvezi s priznavanjem pravice do pokojnine na podlagi zavarovalnih obdobij pri obeh nosilcih zavarovanj izključil veljavnost določb ZPIZ-1, razen kolikor se izrecno sklicuje na upoštevanje zakonodaje posamezne pogodbenice. Zgolj ob tej predpostavki se pri odločanju o pravici do pokojnine na podlagi Sporazuma lahko upoštevajo tudi stališča, zavzeta v zadevi VIII Ips 274/2008 in v odločbi Ustavnega sodišča Up-770/06 z dne 27. 5. 2009, ki so bila sprejeta v sporih pred uveljavitvijo Sporazuma (in na katera se sklicujeta nižji sodišči).
Če je na podlagi 20. in 22. člena Sporazuma zavarovancu priznana pravica do pokojnine na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri nosilcih zavarovanj obeh podpisnic sporazuma, pri posameznem nosilcu zavarovanja na podlagi iste zavarovalne dobe zavarovanec ne more zahtevati priznanja drugačne pokojnine. Le če obstaja po zakonodaji ene od podpisnic pravica do dajatve (pokojnine) brez seštevanja zavarovalnih dob, nosilec zavarovanja pri tej podpisnici zagotovi ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svoji zakonodaji (21. člen Sporazuma).
Tožena stranka utemeljeno navaja, da gre na podlagi navedenih določb 37. člena sporazuma z BIH za enkratno odločanje po uradni dolžnosti o prevedbi v času od 8. 10. 1991 do uveljavitve Sporazuma priznanih pokojnin pri posameznem nosilcu zavarovanja na ureditev v skladu z določbami Sporazuma, oziroma za odločitev o pogojih za tako prevedbo. Tako tudi na podlagi Sporazuma z BIH (drugi odstavek 37. člena) še naprej ostaja obveznost nosilca zavarovanja v BIH, da tožniku plačuje invalidsko pokojnino, priznano na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri obeh nosilcih zavarovanja. Gre za trajno razdelitev obveznosti v breme nosilca zavarovanja, ki je pravico priznal. To pa hkrati pomeni, da tožnik po uveljavitvi Sporazuma z BIH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine, pri toženi stranki ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 360, 360/1. URS člen 22.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - opredelitev do pritožbenih navedb - pravica do izjave v postopku – načelo kontradiktornosti
V ponovljenem postopku je sodišče druge stopnje presodilo, da odpovedni razlog ni obstajal, ker potreba po delu, ki ga je opravljal tožnik, ni prenehala. Zakaj pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki ji je pritožba nasprotovala, ni obrazloženo.
Tudi na pritožbene navedbe glede ponudbe ustreznega dela pod spremenjenimi pogoji (delo na mlinu) in glede zaposlovanja delavcev na primerljivih delovnih mestih za določen čas, ni odgovorilo.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZJU člen 94. ZIN člen 4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti – inšpektor – načelo samostojnosti - opravljanje dela po navodilih in odredbah – zahteva za pisno odredbo
Že samo dejstvo, da je tožnik nadrejeni preprečil vpogled v njegove spise, omogoča opredelitev kršitve kot hujše, saj je na ta način preprečil nadzor nad delom oddelka, za katerega je bila zadolžena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - posebno varstvo pred odpovedjo - doječa delavka - obveščanje delodajalca
Delavka, ki želi uveljaviti varstvo pred odpovedjo zaradi dojenja, mora o tem (določno) obvestiti delodajalca. Delodajalec lahko obvestilo sprejme (izjava o tem mora biti izrecna in jasna), v nasprotnem primeru (če ne izjavi izrecno, da sprejema obvestilo ali če dokazilo celo zahteva), pa mora delavka predložiti zdravniško potrdilo. Šele v tem primeru se šteje, da je o dejstvu, ki jo varuje pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, obvestila delodajalca.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nevarna dejavnost - pomivanje kozarcev
Pomivanje in brisanje kozarcev v gostinstvu ni nevarna dejavnost, saj ne predstavlja tveganja, ki bi bilo večje od običajnega. Gre za enostavno opravilo, ki je celo v vsakdanjem življenju (npr. gospodinjska dela) običajno in za katerega se ne zahteva posebna usposobljenost.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - dokazno breme
Dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, ne tvorijo dejanskega stanja, ki bi bilo relevantno za presojo, ali je tožnica očitano kršitev storila ali je ni storila.
S potrditvijo sodbe sodišča prve stopnje, ki nima razlogov o odločilnih dejstvih, je sodišče druge stopnje ponovilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je (materialno) dokazno breme na stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, kar pa ne pomeni, da v delovnem sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne veljajo določbe ZPP o (procesnem) dokaznem bremenu.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – rok za odpoved – ukinitev delovnega mesta
Morebitne napake pri „razporejanju“ tožnika ne vplivajo na kasnejšo odpoved pogodbe o zaposlitvi, posebej glede na ugotovitev sodišča druge stopnje, da je prišlo le do formalnega preimenovanja tožnikovega delovnega mesta in da se njegove vsebinske zadolžitve niso v ničemer spremenile, saj je za toženki ves čas opravljal tajniška opravila s področja pravnih in kadrovskih zadev. Te ugotovitve tožnik izrecno ne izpodbija.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - odsotnost z dela - obveščanje o odsotnosti - neobveščanje delavca o izostanku – dolžnost obveščanja
Tožnik je predlagal pritegnitev izvedenca medicinske stroke, vendar le v zvezi s svojo sposobnostjo za delo v spornem obdobju, kar pa za odločitev v sporu (upoštevajoč razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi) sploh ni pomembno. Tudi v reviziji tožnik izvedbe dokaza z izvedencem ne povezuje z nezmožnostjo obveščanja delodajalca o razlogih svoje odsotnosti, temveč z njegovo sposobnostjo za delo v tem obdobju. S tem ponovno zgreši bistveno vprašanje in spregleda, da redna odpoved iz krivdnega razloga ne temelji na njegovem neupravičenem izostanku, temveč dejstvu, da tožene stranke po 3. 1. 2012 ni obvestil o razlogih za svojo odsotnost, čeprav bi to moral in mogel storiti.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS3005949
ZPILDR člen 5, 6, 7, 8, 9, 19. ZIL-1 člen 10, 12.
odškodninska odgovornost delodajalca – industrijska lastnina - službeni izum - kršitev tajnosti izuma – protipravnost – škoda - vmesna sodba
Ker prekoračitev roka za prevzem službenega izuma ni protipravno ravnanje, da bi zatrjevana kršitev tajnosti izuma kakorkoli vplivala na njegovo patentabilnost pa ni ugotovljeno (posebej tudi ne, da ga ne bi mogel zaščiti tožnik, in da je to sploh imel namen storiti), manjka tudi ugotovitev, kakšna škoda naj bi tožniku nastala. Ugotovitev, da zadošča že možnost nastanka škode, ne pomeni zadostne podlage za odločitev o temelju odškodninske odgovornosti. Z vmesno sodbo mora sodišče povsem jasno ugotoviti obstoj škode.