Ker je bilo ugotovljeno, da je bila sporna posojilna pogodba navidezna, taka pogodba pa po prvem odstavku 50. člena OZ med pogodbenima strankama nima učinka, tožbeni zahtevek za razvezo oziroma izpolnitev navidezne, med pogodbenima strankama neučinkujoče pogodbe (sploh) ne more biti utemeljen.
Zmota je opravičljiva, ko posestnik utemeljeno meni, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice: pravni naslov, pridobitni način, razpolagalna sposobnost. V nasprotju z revizijskimi trditvami tožene stranke pa se ne zahteva, da bi moral biti pravni naslov veljaven. Stopnja neveljavnosti ni pomembna: priposestvovanje kot nesamostojen način pridobitve lastninske pravice (ker lahko temelji le na lastniški posesti, največkrat na neuspeli pravnoposlovni pridobitvi) sanira tako ničnost kot izpodbojnost pravnega posla. V tem se dobroverna lastniška posest razlikuje od dobroverne zakonite posesti, ki je lahko temeljila le na veljavnem pravnem poslu; sicer sta v bistvenih prvinah enaki.
Čas, ki ga je obdolženec prebil v priporu, je pomembna okoliščina, ki jo mora sodišče upoštevati pri presoji, ali je trajanje pripora glede na dosedanji ter predvideni potek postopka še v okviru razumnega časa, ni pa ta okoliščina odločilna za presojo ponovitvene nevarnosti.
V primeru, ko določena fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga plačila trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki. Zato ista fizična ali pravna oseba ne more hkrati nabavljati istih trošarinskih izdelkov tudi izven režima odloga plačila trošarine.
mandatna pogodba – dogovor o nagradi – višina nagrade - oderuštvo
Tožnika trditev v zvezi z obstojem subjektivnih elementov oderuštva nista podala.
Sodišče je pravilno zavrnilo zahtevek za znižanje nagrade, ker niso izpolnjeni pogoji po tretjem odstavku 779. člena OZ. Drugi tožnik je namreč sprejel odločitev o nagradi po tem, ko je bil seznanjen z vsem delom, ki ga je opravila toženka in tudi kvaliteto opravljenih storitev.
URS člen 26. ZOR člen 376, 376/1. ZPŠOIRSP člen 4, 4/3, 11, 11/1, 11/2.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države – izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - zastaranje - bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča škoda - nepremagljive ovire
Iz ugotovitev izpodbijanih sodb izhaja, da je tožnik vsaj v letu 1997 vedel za storilca (toženo stranko) in škodo zaradi izbrisa, saj je tedaj vložil prošnjo in pridobil dovoljenje za začasno bivanje v RS. Riziko pravočasne ocene, da je ravnanje storilca protipravno, nosi oškodovanec, ki ne sme odlašati z realizacijo pravice do povrnitve škode. Škoda, katere povračilo zahteva tožnik, je po svoji naravi tako imenovana sukcesivno nastajajoča škoda (kontinuiteta identičnega, predvidljivega in pričakovanega osebnostnega stanja). Zanjo je značilno, da je nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih po izbrisu oziroma po tem, ko se je je tožnik zavedal. Pravilo, ki poskrbi, da tudi v primeru tovrstnih škod institut zastaranja ni izigran, predpisuje, da je pravočasno uveljavljanje prve škode pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod. Prva tožba namreč pretrga tek zastaralnega roka, ki začne ponovno teči za bodočo istovrstno škodo po koncu prve pravde.
Stališče Ustavnega sodišča iz št. U-I-246/02 velja le za tiste pravice, katerih nastanek je vezan na sporni status prebivališča. Ne nanaša pa se opisano stališče na odškodninske terjatve zoper državo - za uveljavljanje pravice do povrnitve škode status stalnega prebivališča ni predpisan pogoj, uveljavlja jo lahko tudi tujec. Zato revident nima prav, ko trdi, da tožbe pred izdajo dopolnilne odločbe v marcu 2004 ne bi mogel vložiti.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - duševna neprištevnost - vedenjske motnje - organska cerebralna oškodovanost - ogrožanje zdravja in premoženja - ustreznost zavoda – obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda
V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti, saj bi se sicer izkazalo, da navedeni ukrep iz 74. člena ZDZdr sploh ni izvedljiv.
ZVO-1 člen 111, 111/1-1, 111/1-4, 112, 112/1-4, 113, 113/2-2, 113/2-4, 114, 118, 118/2-2. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida člen 2, 9, 9/4, 15, 15/2-2, 18, 22.
dovoljena revizija - okoljska dajatev - trgovanje z emisijskimi kuponi - dovoljenje oproščenega proizvajalca - trgovanja s pravicami do emisije - navedba goriva
Okoljska dajatev in trgovanje s pravicami do emisij sta ukrepa okoljske politike, ki sta med seboj kompatibilna, se dopolnjujeta, vendar uporaba enega od instrumentov ne izključuje uporabe drugega.
Navedba goriva je sestavina dovoljenja za oproščenega proizvajalca.
dovoljenost revizije - laična revizija - revizija, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - začasni zastopnik – odobritev skrbnika - zavrženje revizije
Reviziji, ki ju je toženec vložil sam oziroma z odobritvijo skrbnika in ni izkazal pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, nista dovoljeni.
ZPP člen 112, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 367, 367/1, 384, 384/1. ZDen člen 63. Odredba o načinu oddajanja poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin člen 6.
dovoljenost revizije - revizija zoper razveljavljeni sklep - delna nedovoljenost revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku – obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje – zavrženje revizije – denacionalizacija – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine – oddajanje poslovnega prostora v najem
V primeru očitno neutemeljenih pritožbenih navedb zadošča, da se sodišče druge stopnje sklicuje na izčrpne razloge prvostopenjskega sodišča.
UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014519
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 36/1-6. ZUP člen 293, 293/3.
ukrep gradbenega inšpektorja - odlog upravne izvršbe – pritožba – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravnomočna odločitev o izvršilnem naslovu oziroma izvršbi
Sklep, s katerim je zavrnjen tožnikov predlog za odlog upravne izvršbe, se nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe; z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika, zato ne gre za upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ne gre pa niti za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe je zato pravilna.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016542
ZSKZ člen 14. OZ člen 350. ZZK-1 člen 40.
lastninjenje - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine - oblikovanje tožbenega zahtevka – ugotovitveni tožbeni zahtevek - zastaranje
Zahtevek za izstavitev za vpis v zemljiško knjigo primerne listine je (razen v res izjemnih primerih) dajatveni zahtevek, ki ga stranka pogodbe uveljavlja takrat, ko nasprotna stranka ni v celoti izpolnila prevzete obveznosti iz pogodbe - da nepremičnino, na kateri prenaša lastninsko pravico, izroči tako, da bo sopogodbenik na njej pridobil lastninsko pravico. Navedeno izhaja tudi iz 23. člena SPZ. V tem primeru po 350. členu OZ terjatev na izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo zastara v desetih letih.
Kadar pa stranka pridobi lastninsko pravico na podlagi zakona, je pravilen ugotovitveni zahtevek, saj ne gre za pravnoposlovni prenos, spremembo oz. prenehanje pravice, ampak je stvarna pravica že nastala izvirno, z izpolnitvijo v zakonu določenih pogojev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnik sodišča druge stopnje kot stranka v postopku pred pristojnim sodiščem prve stopnje - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost
Okoliščina, ki izhaja iz podatkov, da je eden od tožencev sodnik višjega sodišča, ki je pritožbeno sodišče za pristojno prvostopenjsko sodišče, in ki je v isti stavbi kot pristojno prvostopenjsko sodišče, po presoji Vrhovnega sodišča samo po sebi ni tehten razlog za delegiranje zadeve drugemu prvostopenjskemu sodišču.
ZKP člen 372, 372-1. KZ-1 člen 223, 223/1, 223/2. ZDavP-2 člen 208.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - oškodovanje tujih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - davčna izvršba
Namen zakonske določbe, ki določa kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic (po drugem odstavku 223. člena KZ-1) ni, da bi razlikovala med postopkom davčne in sodne izvršbe, temveč sankcionirati tista ravnanja storilca, ki v postopku prisilne izvršbe prepreči upnikovo poplačilo terjatve.
URS člen 87, 153. ZIS člen 3b. Pravilnik o institucijah za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave člen 5, 13.
dovoljena revizija - institucija za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave - pogoji za imenovanje institucij - zakonska podlaga za pravilnik - ustavnost pravilnika
Določbe Zakona o igri na srečo dajejo ustrezen zakonski okvir za določanje pogojev za imenovanje za institucijo za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave. Pravilnik s 5. členom, ki od institucij zahteva, da imajo kontaktno osebo, ki je vsaj dve leti zaposlena pri instituciji in ki ima opravljen izpit iz poznavanja splošnega upravnega postopka, teh zakonskih okvirov ni prekoračil.