dovoljenost revizije - davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodkov iz dejavnosti - odvetniške storitve - pripoznavanje prihodkov - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - davčna osnova - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Ugotovitev višine davčne osnove ne predstavlja višine davčne obveznosti naložene v plačilo, zato ta odločitev nima pravne narave pravice oziroma obveznosti v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker revident le citira besedilo 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, z ničemer pa ne obrazloži razlogov za dovoljenost revizije, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revident bi moral navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev ter tudi subjektivno in objektivno konkretizirane razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, in vse to tudi izkazati, česar pa ni storil.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS0016461
ZIZ člen 62. ZPP člen 184, 436, 436/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - sprememba tožbe - menica - pravna podlaga tožbenega zahtevka
Postopek po vložitvi ugovora izgubi lastnost posebnega postopka in zanj veljajo pravila za redni postopek in predmet razpravljanja po vloženem ugovoru ni nujno samo zahtevek, o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravica do pravnega sredstva
S tem, ko je višje sodišče odločilo o pritožbi okrožnega državnega tožilca zoper sodbo sodišča prve stopnje, še preden je potekel rok za pritožbo obdolženca ter njegovega zagovornika, je kršilo obsojenčevo pravico do pritožbe, ta kršitev pa je po svoji naravi tako pomembna, da je vplivala na zakonitost sodbe.
oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe – pritožba - pavšalno navajanje - formalno popolna vloga – vsebinsko nepopolna vloga - trditveno in dokazno breme – izjava o premoženjskem stanju
Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem (pod rubriko opombe), da ne posluje in nima premoženja, ob tem da ni navedla nobenih drugih podatkov glede svojega materialnega stanja, niti ni predložila nobenih dokazil za svoje pavšalne navedbe, ni podala zadostnih in upravičenih trditev, iz katerih bi izhajala utemeljenost njenega predloga za oprostitev plačila sodne takse.
S sklenitvijo zavarovalne pogodbe zavarovalnica prevzame obveznost povrniti škodo, ki nastane z nastopom zavarovalnega primera. Vendar pa zaradi tega ravnanje potencialnega oškodovanca, zavarovanca, ne sme postati brezbrižno oziroma manj skrbno, kot bi bilo, če zavarovalna pogodba ne bi bila sklenjena. Še vedno je zavarovanec dolžan storiti vse, da nastanek zavarovalnega primera prepreči, saj je on tisti, ki ima predmet zavarovanja pod nadzorom. Zato je v OZ v 950. členu uzakonjena dolžnost zavarovanca, da izvaja preventivne (po nastanku zavarovalnega primera pa tudi vse reševalne) ukrepe.
Storilec, ki je vedel, da blaga ne bo plačal, pa ga je kljub temu naročil, se ne more sklicevati na nepremišljeno poslovno odločitev nasprotne stranke.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016442
ZPP člen 339, 339/2-14, 400. ZDen člen 72, 72/2. ZOR člen 324. OZ člen 299.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - pasivna legitimacija - dolgotrajnost denacionalizacijskega postopka - oddajanje nepremičnine v najem - višina odškodnine - najemnina – plačilo davščin - dohodnina - tek zamudnih obresti – dokazovanje - izvedenec - pripombe na izvedensko mnenje - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških
Ker je toženka zavezanka za vrnitev predmetnih nepremičnin po denacionalizacijski odločbi, je glede na določbo drugega odstavka 72. člena ZDen zavezanka za plačilo nadomestila koristi, ki bi jih tožniki kot denacionalizacijski upravičenci imeli, če bi s premoženjem lahko razpolagali že ob uveljavitvi ZDen od dne 7. 12. 1991 (Sodba VSRS II Ips 281/2008 in ostale). Dolgotrajnost denacionalizacijskega postopka ne vpliva na presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka, saj pri predmetnem nadomestilu za izgubo koristi ne gre za odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu po splošnih pravilih civilnega prava in pri presoji elementov predmetne odškodninske odgovornosti nedopustnost ravnanja denacionalizacijskega zavezanca (toženke) ni pogoj za ugoditev zahtevku.
Po veljavni sodni praksi (Sodba VSRS II Ips 412/2001, II Ips 313/2009) nižji sodišči pri ugotavljanju odškodnine iz naslova uporabe oziroma upravljanja premoženja pravilno nista upoštevali davščin. Toženka je dolžna tožnikom povrniti koristi, ki bi jih ti imeli, če bi v pravno priznanem obdobju predmetno nepremičnino sami uporabljali oziroma upravljali (drugi odstavek 72. člena ZDen), tožniki pa bodo sami plačali davek oziroma dohodnino (tožniki so fizične osebe) od tako prejete odškodnine v skladu z veljavno davčno zakonodajo (15. člen Zakona o dohodnini- ZDoh-2).
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižni postopek – priglasitev udeležbe v zemljiškoknjižnem postopku – pritožba - pravni interes za vložitev pravnega sredstva - rok
Oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet lahko ne glede na to, da v zemljiškoknjižnem postopku do izdaje odločbe o vpisu svoje udeležbe ni priglasila, zoper sklep vloži pravno sredstvo, pri čemer mora izkazati pravni interes za vložitev pravnega sredstva, časovno pa je omejena z rokom udeleženca, kateremu je bila odločba nazadnje vročena (prvi in drugi odstavek 30. člena ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZNP). Brez presoje, ali je podan pravni interes takšne osebe za vložitev pravnega sredstva (prvi odstavek 30. člena ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1), njenega pravnega sredstva ni mogoče avtomatično zavreči.
povrnitev premoženjske škode - navadna škoda – imisije - škoda zaradi imisij – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – splošno koristna dejavnost – čezmerni vplivi s sosednje nepremičnine – odškodnina – obligacijskopravno varstvo – stvarnopravno varstvo – trditveno in dokazno breme
Imisije, ki izvirajo iz nepremičnine tožencev, ne nastajajo pri opravljanju splošno koristne dejavnosti. Zato določba tretjega odstavka 133. člena OZ ne bi mogla biti podlaga za ugoditev tožnikovemu odškodninskemu zahtevku niti v primeru, ko bi se imisije izkazale za prekomerne. Pač pa bi bil tožnik do odškodnine za škodo, izvirajočo iz prekomernih (prepovedanih) imisij upravičen po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti, vendar o okoliščinah, ki bi morale napolniti pravni standard prepovedanosti imisij, to je odstopanje od stopnje imisij, kot je krajevno običajna med drugimi nepremičninami, ni postavil.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0016466
ZKZ člen 20, 21, 22, 23. OZ člen 22. ZPP člen 319, 319/2.
prodaja kmetijskega zemljišča – ponudba - vezanost na ponudbo - sprememba namembnosti zemljišča - res iudicata - pravnomočnost – učinki pravnomočnosti – nova dejstva - pravna pomembnost novega dejstva
Dejstva, ki se zgodi po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, učinek pravnomočnosti ne zajema. V takšnem primeru tako ne gre za zadevo, o kateri bi bilo že pravnomočno razsojeno (res iudicata), ne glede nato, ali je novo dejstvo pravno pomembno ali ne. Odločitev o tem, ali je novo nastalo dejstvo pravno pomembno ali ne, namreč spada že v vsebinski preizkus utemeljenosti zahtevka.
Sodišči prve in druge stopnje imata prav, ko opozarjata, da ni mogoče zato, ker je imelo zemljišče ob sprejemu ponudbe status kmetijskega zemljišča, iz tega izvajati dejstva, da je ponudba zavezujoča, ker pa je bila namembnost naknadno spremenjena, pa šteti, da odložni pogoj odobritve ni več potreben. Poleg tega je Vrhovno sodišče že v sodbi II Ips 308/2010, s katero je odločalo o revizijo zoper odločbo sodišča druge stopnje v prvem postopku med pravdnima strankama opozorilo, da tožeča stranka ni predkupna upravičenka ZKZ. Obrazložilo je, da v razmerju do oseb, ki so prav tako podale izjavo o sprejemu ponudbe, vendar niso predkupni upravičenci, ponudba iz 20. člena ZKZ nima pravnih učinkov ponudbe iz prvega odstavka 22. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Pri teh osebah gre namreč za povsem nedoločen krog oseb, ponudbo, naslovljeno na nedoločeno število oseb pa OZ v tretjem odstavku 22. člena opredeljuje le kot vabilo k dajanju ponudb. To pomeni, da v primeru, ko nihče izmed predkupnih upravičencev ponudbe ne sprejme pravočasno, prodajalec lahko sklene pogodbo z enim izmed ostalih sprejemnikov ponudbe, sme pa sklenitev pogodbe tudi odkloniti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006769
ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - opis kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe
Sprememba opisa dejanja zaradi prilagoditve dejstvu, da razpoložljivi dokazi niso omogočali natančnejše časovne opredelitve, ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 9. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Če gre v primeru eventualne kumulacije tožbenih zahtevkov za isto stvar, ni podlage za seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov po določbi petega odstavka 367. člena ZPP.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016496
URS člen 26. OZ člen 131. ZOR člen 154, 155, 170, 171, 172. ZUP člen 7, 8, 10, 214. ZPP člen 339, 339/2-14.
povrnitev škode - odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza – varovanje zdravja – inšpekcijsko nadzorstvo - prepoved prometa z živili
Država v okviru izvrševanja svojih pristojnosti v veliki meri posega v premoženjska razmerja državljanov. Pri tem je možna posledica legalnega in legitimnega državnega urejanja pri vpleteni stranki tudi nastanek posledice, ki je po 155. členu ZOR opredeljena kot škoda. Vendar pa povzročitev škode same po sebi še ne pomeni izvora obveznostim, saj mora biti škodljivo dejstvo v prvi vrsti nedopustno, sicer iz njega ne nastane odškodninska obveznost.
Časovni učinki (zakonito) izdane odločbe so bili glede na vsebino odločbe jasno opredeljeni in povsem odvisni od ravnanj tožnikove družbe, saj bi ta lahko v čim krajšem času inšpektorici zagotovil zahtevana dokazila in s tem sam odpravil učinke izdane odločbe.
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3. SPZ člen 8, 48.
povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - neupravičena pridobitev - superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazloženost odločbe - protispisnost
Toženec je s tem, ko je postal lastnik predmetne nepremičnine (na kateri stoji tudi brunarica) z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi prodajne pogodbe z dne 12. 10. 2007, sklenjene s prodajalcem Banko, pri čemer glede brunarice ni dokazal, da bi bilo dogovorjeno drugače, je tožnik postal lastnik vsega, kar je na, nad ali pod zemljiščem, torej tudi brunarice (8. člen SPZ).
Toženec z vlaganji (oporni zid, premestitev in nabava nove cisterne) ni bil v ničemer obogaten, zato ni dolžan ničesar plačati (prvi odstavek 48. člena SPZ), saj je nepremičnino kupil po izvršenih vlaganjih tožnika (ki jih je tožnik opravil, ko je bila lastnica nepremičnine še Banka, torej tudi brez toženčevega soglasja), po načelu „videno – kupljeno“, kar pomeni, da je kupil nepremičnino z vsemi sestavinami in pritiklinami.
ZIZ člen 40c, 40c/1, 40c/4, 41a. ZPP člen 481, 484.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - menica
Izjema od pravila iz prvega odstavka 40.c člena ZIZ, po katerem je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, pride v poštev le, kadar bi v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi priložene menice veljala pravila postopka v gospodarskih sporih.
ZPP člen 339, 339/2-15, 370, 370/3. OZ člen 190, 190/1, 193.
neupravičena pridobitev - skrbnik za posebni primer - izročitev odškodnine zastopanemu – začetek teka zamudnih obresti - nepošteni pridobitelj - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Ker toženka kot skrbnica za posebni primer od prejet odškodnine tožnici ni izročila celotnega zneska, s tožnico pa nista bili dogovorjeni, da bo toženka z denarnimi zneski razpolagala in jih zadržala pri sebi, je bila toženka brez pravnega temelja obogatena na tožničino škodo (prvi odstavek 190. člena OZ). Zato tožnici dolguje neizročeno odškodnino s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva pridobitve denarnega zneska (193. člena OZ).