odgovornost države – odgovornost društva - izbrisani – povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva – premoženjska in nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic - protipravnost - zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči – zadržanje zastaranja
Iz pravil o začetku teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah ne izhaja vezanost na dejstvo odprave protipravnega stanja; za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah je pomembno oškodovančevo zavedanje o dveh okoliščinah: o škodi in o storilcu, kar pa ni pogojeno z vedenjem o storilčevi odgovornosti oziroma o podlagi njegove odgovornosti. Tveganje pravočasne ocene, da je škodno ravnanje protipravno, nosi oškodovanec.
priznanje naziva specialist na podlagi dela - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - delo na specialističnem področju, ki ni imelo samostojne specializacije - namen zakona - načelo enakosti pred zakonom - neenotna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana
Določba 18. a člena ZZdrS se nanaša na specialiste, ki so tri leta po sprejetju nove specializacije že vsaj šest let specialisti s širšega oziroma drugega področja, v okviru katerega je bilo tudi področje, ki je sedaj predmet nove specializacije, in so kot specialisti (z nazivom specialist) vsaj šest let opravljali delo na tem ožjem področju, za katero prej ni bilo samostojne specializacije. Gre namreč za pridobitev naziva na podlagi dela, torej delovnih izkušenj (zdravnika specialista), torej mora kot zdravnik specialist najmanj šest let delati na tem določenem (ožjem) področju.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367/3. OZ člen 147, 148.
dopuščena revizija - pogoji za dopustitev revizije - povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost za drugega - odgovornost za delavce - odgovornost delodajalca - odgovornost organa pravne osebe - člani organa pravne osebe - odgovornost države - Svet Vlade RS za invalide - povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena - odstop od sodne prakse - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je sodišče druge stopnje tožencem pravilno odreklo stvarno pasivno legitimacijo.
OZ člen 1012, 1017, 1022, 1022/2. ZGD-1 člen 498, 498/1.
subjektivne meje pravnomočnosti - poroštvo - obseg porokove obveznosti - stečaj glavnega dolžnika - občasna dajatev - terjatev družbenika do družbe iz kreditne pogodbe - obročno odplačilo kredita - zapadlost terjatve - pravnomočnost
Zavrnitev tožbenega zahtevka na ugotovitev obstoja terjatve zoper glavnega dolžnika v stečaju, ki izhaja iz sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru II Pg 50/2007, temelji na določbi prvega odstavka 498. člena ZGD-1. Domet tega pravila je omejen na razmerje med družbenikom kot upnikom zoper njegovo lastno družbo (ki se nahaja v insolvenčnem postopku) kot dolžnikom. Le v tem razmerju upnik kreditne terjatve (ki je hkrati družbenik) zoper lastno družbo (v stečaju) ne more uspešno uveljaviti. Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku, kamor lahko štejemo tudi zavrnitev zahtevka v celoti, pa ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato porok odgovarja upniku za ves znesek prevzete obveznosti po specialni določbi drugega odstavka 1022. člena OZ.
Če se obveznosti glavnega dolžnika zmanjšajo, se zmanjša tudi porokova obveznost. Prvi toženec se je kot porok zavezal izpolniti obveznost v obrokih in na tak način izpolnitve je pristal tudi upnik. Zavarovani interes upnika je v takšni izpolnitvi, kot je bila prvotno dogovorjena in le takšno od poroka lahko zahteva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006817
ZKP člen 344, 371, 371/1-8, 371/1-11, 374, 420, 420/2, 424, 424/1. KZ-1 člen 211, 211/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe – sprememba obtožbe – nadaljevano kaznivo dejanje – kršitev kazenskega zakona – sostorilstvo - goljufija
Sostorilec ni le tisti, ki skupaj z drugimi stori kaznivo dejanje, tako da zavestno sodeluje pri storitvi, ampak tudi tisti, ki kako drugače odločilno prispeva k storitvi.
pritožbena obravnava – načelo neposrednosti - seznanitev z vsebino listine – fotokopija listine - prodajna pogodba
Podana je kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče druge stopnje ni (seznanilo in) opredelilo do navedb tožnice v zvezi z neskladjem med prvo in drugo stranjo kopije kupoprodajne pogodbe. Nepredložitev izvirnika kupoprodajne pogodbe, glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da iz izpovedi prič ... prepričljivo izhaja, da je kupnino za nepremičnino A. v celoti izročila tožeča stranka ter da se na zadnji strani pogodbe z dne 15. 1. 1997 nahaja toženkin podpis, obstoja pravnega naslova za izročitev nepremičnin ne izključi avtomatično.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - obstoj prstnih odtisov v bazi EURODAC - begosumnost
Po določbi tretje alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ lahko pristojni organ prosilca do predaje pristojni državi nastani v skladu z drugim, tretjim, četrtim in petim odstavkom 51. člena tega zakona z dnem, ko je bil pridobljen rezultat o obstoju prstnih odtisov iz baze EURODAC na podlagi Uredbe 2000/2725/ES. V skladu z drugim odstavkom 51. člena ZMZ se gibanje lahko omeji na območje azilnega doma ali njegove izpostave (prva alineja) ali na za to namenjen objekt azilnega doma ali drug ustrezen objekt ministrstva (druga alineja).
Z izrečenim ukrepom se prepreči, da bi tožnik, v primeru predaje pristojni državi, prej zapustil Slovenijo oziroma ne bi počakal na izvršitev predaje. Vrhovno sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da npr. ilegalno prehajanje mej, zapustitev države še pred koncem odločitve v postopku, vlaganje prošenj, kaže na begosumnost ali celo zlorabljanje sistemov mednarodne zaščite
prodajna pogodba - prodaja tuje stvari – nepremičnina - neveljavnost pogodbe – ničnost - odstop od pogodbe - razdrtje pogodbe
Sodišče druge stopnje se je pravilno postavilo na stališče, da je za presojo obveznosti med pravdnimi strankami bistven sporazum z dne 29. 3. 2005. S strani tožencev zatrjevana ničnost pogodbe med tožnico in njenim pokojnim možem ni bistvena, saj v skladu z določbo 440. člena OZ namreč prodaja tuje stvari veže sopogodbenika. Zakon torej načeloma varuje obstoj pogodbe in daje pravico do odstopa le kupcu, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da gre za tujo stvar in če zaradi tega ni mogel doseči namena pogodbe. Teh okoliščin toženci niso zatrjevali ne dokazovali.
predlog za dopustitev revizije – plačilo sodne takse - umik predloga za dopustitev revizije
S potekom petnajstdnevnega roka iz plačilnega naloga je nastopila posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, na kar je bil tožnik opozorjen že v dopisu z dne 5. 7. 2013. Zato je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je predlog za dopustitev revizije umaknjen.
Zahtevek v paulijanski tožbi, s katerim tožeča stranka zahteva ugotovitev, da sta pogodba o pripoznavi lastninske pravice ... in darilna pogodba ... brez pravnega učinka ter da mu je tožena stranka dolžna dovoliti izvršbo na nepremičnino ..., vpisano v ..., je oblikovan v skladu z določbo 260. člena OZ. Zgolj odvečna uvodna faza izreka - „ugotovi se“ - v tem primeru ne more vplivati na njegovo sklepčnost, saj tožbeni predlog vsebuje ustrezni eksekutivni element.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek – bivališče dolžnika
Ker je upnik navedel, da ima eden od dolžnikov (A. A.) prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Črnomlju, je Okrajno sodišče v Črnomlju pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo in za vsa druga vprašanja v izvršbi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006871
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ-1 člen 158, 158/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - razžalitev - zakonski znaki kaznivega dejanja - namen storilca
Udarci v obraz, ob hkratnem grobem porinjenju oškodovanca, predstavljajo napad na osebno dostojanstvo in čast zasebnega tožilca ter hkrati pomenijo njegovo negativno vrednostno oceno, česar se je v obravnavanem primeru obsojenec zavedal.
UPRAVNI SPOR - JAVNI USLUŽBENCI - ZAPOSLOVANJE - JAVNI ZAVODI
VS1014487
ZUS-1 člen 1, 2, 4, 4/1, 36, 36/1-1, 78, 78/1, 82. ZJU člen 1, 1/2-2, 5, 5/1, 22, 27, 60, 65, 65/5. ZUJIK člen 45, 45/2. ZDR člen 2, 6, 204, 204/5.
javni uslužbenci - javni zavod - uporaba določb ZJU, ZDR, ZUJIK - postopek izbire na prosto delovno mesto višje knjižničarke - prepoved diskriminacije - sodno varstvo - odškodninska odgovornost - tožba neizbrane kandidatke - tožba se zavrže - ni sodne pristojnosti - stvarna pristojnost
Čeprav se je tožnica v pritožbi zoper obvestilo o neizbiri sklicevala na določbo petega odstavka 204. člena ZDR, pa je iz dejanske podlage v tožbi in tožbenega zahtevka jasno razvidno, da ne uveljavlja odškodnine zaradi diskriminacije na podlagi navedene določbe, ampak na podlagi 65. člena ZJU, česar pa, ker ne gre za postopek javnega natečaja za uradniško mestno, ne more storiti, zato za obravnavo njene tožbe ni pristojno niti delovno (niti katero drugo) sodišče.
Sodišči druge in prve stopnje sta dokazno oceno oblikovali vsebinsko prepričljivo ter v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocen; dokazna ocena je podana skrbno in je analitično sintetična.
pripor - odreditev pripora - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - sklep o preiskavi - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Če kršitve niso bile uveljavljane v pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora, zahteva po vsebinskem izčrpanju pravnih sredstev glede teh očitkov ni izpolnjena, zato Vrhovno sodišče njihove utemeljenosti ne more presojati (peti odstavek 420. člena ZKP).
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost – okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - subjektivne okoliščine – neogibnost pripora
V določenih redkih primerih je mogoče na obdolženčevo ponovitveno nevarnost dovolj zanesljivo sklepati že iz konkretnih okoliščin izvršenega kaznivega dejanja, kot v obravnavanem primeru, ko se obdolžencu očita dalj časa trajajoče gojenje velike količine prepovedane droge v zato posebej prirejenih prostorih (serijska dejavnost), sostorilci pa so izkazali veliko stopnjo organiziranosti in angažmaja pri izvršitvi kaznivega dejanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006777
ZKP člen 197, 365, 371, 371/1-11, 420, 420/2, 521, 522, 525. KZ člen 111, 112, 112/3.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – začasni ekstradicijski pripor - pravna podlaga za odreditev pripora – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – popravni sklep – pogoji za pripor - begosumnost – neogibnost pripora - varščina – pogoji za izročitev - zastaranje pregona - tiralica
Sodišče ne more odrediti varščine brez predloga obdolženca ali druge osebe. Tisti, ki ponudi varščino, mora tudi konkretno navesti, kakšno varščino je pripravljen dati, sodišče pa je ni dolžno sprejeti, če oceni, da njena višina ni ustrezna.
Pri navedbi pravne podlage v uvodu, izreku in obrazložitvi pisnega odpravka sklepa ne gre za formalno napako, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom.
Odreditev razpisa tiralice je procesno dejanje, ki povzroči pretrganje zastaranja kazenskega pregona.
ZKP člen 202, 202/2, 307, 307/2, 371, 371/1-11, 420.
bistvena kršitev določb postopka – protispisnost - pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi - utemeljen sum - sorazmernost
Z določitvijo ukrepov, ki se lahko uporabijo za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, je že zakonodajalec opravil test sorazmernosti med dolžnostjo države, da se izpelje zakonit kazenski postopek, in posegom v temeljne človekove pravice, ki ga pomeni pripor.
nepravdni postopek – postopek za določitev odškodnine - stroški postopka – povrnitev stroškov postopka – načelo krivde - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Posebno pravilo iz 104. člena ZNP ne izključuje splošnega pravila o povračilu stroškov upoštevajoč načelo krivde (peti in šesti odstavek 35. člena ZNP). Z vložitvijo nedovoljene direktne revizije sta predlagatelja svoje stroške tega postopka zakrivila sama in ne glede na določbo 104. člena ZNP njihovega povračila ne moreta zahtevati od nasprotne udeleženke. Zaradi določbe 104. člena ZNP pa tudi nasprotna udeleženka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je zastaranje pretrgano s pravočasno vložitvijo tožbe pri nepristojnem sodišču, ki je bila odstopljena pristojnemu sodišču po izteku zastaralnih rokov.