ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/2, 12/3, 12/4. ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14. ZSVarPre člen 24, 24/1-1.
oprostitev plačila sodnih taks - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - vrednost premoženja - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev pritožbi
Ne glede na slab dohodkovni položaj se predlog stranke za oprostitev plačila sodnih taks sicer lahko zavrne že glede na vrednost strankinega premoženja. Vendar pa po presoji Vrhovnega sodišča prvostopenjsko sodišče pritožnikovega premoženjskega stanja ni dovolj konkretiziralo, da bi bil mogoč preizkus, ali pritožnik izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks.
ZDoh člen 64. ZDavP-2 člen 5, 5/2, 74, 74/3. OZ člen 14, 50. ZDDPO člen 18.
dohodnina - dovoljena revizija - navidezni pravni posel - dejanska volja pogodbenih strank - navidezna emisija obveznic - prikrito posojilo - zloraba davčnih predpisov - ekonomska vsebina posla - obdavčitev obresti od posojil - obdavčitev obresti od obveznic - povezane osebe - nelogičnost dokazne ocene - načelo enakosti pred zakonom
Na davčnopravnem področju je navideznost poslov podana, kadar želi zavezanec nižjo obdavčitev doseči z izrabo pravnih praznin, tako da sklene enega ali več pravnih poslov (pri čemer ni pomembno, ali gre za enostranski ali dvostranski pravni posel), ki v skladu s predpisi niso obdavčeni, hkrati pa prikrije ekonomsko vsebino posla, ki bi bil sicer obdavčen. Gre za davčno izogibanje, ki za razliko od davčne optimizacije (iskanja optimalnega davčnega stanja za davčnega zavezanca, kar je povsem legitimen cilj), pomeni zlorabo prava. Tako sklenjeni posli se v davčnem postopku obravnavajo kot navidezni, pravni posel pa se obdavči po svoji pravi ekonomski vsebini.
Ker je šlo pri obravnavanih emisijah obveznic dejansko za prikrita posojila delniški družbi, zaradi česar se izplačila obresti, ki jih je prejela revidentka, štejejo za izplačila obresti od danih posojil, ki so v 64. členu ZDoh izrecno opredeljena kot obdavčljiv dohodek, je obravnavana odločitev davčnih organov in sodišča prve stopnje o obdavčitvi prejetih izplačil pravilna in zakonita.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - dovoljenost revizije - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - odstop ni izkazan - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Za to, da bi bil odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča kot pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 izkazan, mora revident najprej natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, ter pojasniti okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost. Nato mora navesti opravilne številke zadev Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala, in opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop od sodne prakse, in zatrjevano odstopanje utemeljiti.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, samo z navedbo, da ima izpodbijana odločitev za revidenta zelo hude posledice, ni izkazano izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006790
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ (1951) člen 271. ZTVCP člen 51.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – kršitev kazenskega zakona – ogrožanje javnega prometa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na besedili določb 51. člena ZTVCP in prvega odstavka 271. člena KZ je bila razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem v tem, da je storilec kaznivega dejanja s kršitvijo predpisov o cestnem prometu povzročil konkretno nevarnost za življenje ljudi ali premoženje precejšnje vrednosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006728
ZKP člen 39, 150, 154, 154/3, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-3, 372-4, 395, 395/1. KZ-1 člen 205, 205/1, 205/2, 205/3, 294. URS člen 14, 22, 23.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - odreditev ukrepa – uporaba posnetkov – kataloško kaznivo dejanje – nasprotje v izreku sodbe – izločitev sodnika – nepristranskost - enako varstvo pravic – odstop od ustaljene sodne prakse - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – hudodelsko združevanje – velika tatvina - udeležba pri kaznivem dejanju - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – zavrnitev zahteve za preiskavo – odločba o kazenski sankciji
Podatke, sporočila, posnetke ali druga dokazila, ki so bili pridobljeni z izvajanjem ukrepa iz prvega odstavka 150. člena ZKP, ker so bili ob izdaji odredbe preiskovalnega sodnika podani utemeljeni razlogi za sum izvršitve kataloškega kaznivega dejanja, se sme uporabiti tudi za dokazovanje poskušenega oziroma izvršenega nekataloškega kaznivega dejanja, če je kataloško kaznivo dejanje, glede katerega so bili zakonito odrejeni in izvajani prikriti preiskovalni ukrepi iz prvega odstavka 150. člena ZKP, z izvršitvijo oziroma poskusom izvršitve nekataloškega kaznivega dejanja izgubilo svojo samostojnost ter se zaradi odnosa subsidiarnosti vključilo v izvršeno ali poskušeno nekataloško kaznivo dejanje kot njegov naravni in pravni sestavni del.
Če je bila zahteva za preiskavo pravnomočno zavrnjena samo iz razloga, ker se sodišče ni strinjalo z oceno tožilca glede pravne opredelitve kaznivega dejanja, za kaznivo dejanje po spremenjeni pravni opredelitvi pa ni preiskave, ne gre za
procesno situacijo iz 409. člena ZKP. Zato lahko tožilec na podlagi istega dokaznega gradiva (torej brez predložitve novih dokazov) zoper istega osumljenca začne kazenski pregon za sicer isti historični dogodek, vendar z drugačno, milejšo pravno opredelitvijo kaznivega dejanja.
Zgolj dejstvo, da je bil predsednik senata sodišča na prvi stopnji sodnik, ki je bil predsednik senata tudi v drugem, razdruženem kazenskem postopku, kjer je obravnaval isti historični dogodek in že zavzel stališče o obtožbah, ne predstavlja okoliščine, ki bi že sama po sebi vzbujala dvom v nepristranskost sodnika.
Če je v hudodelski združbi izvršeno kaznivo dejanje iz prvega odstavka 205. člena KZ-1, je podan navidezen stek med kaznivim dejanjem hudodelskega združevanja po 294. členu KZ-1 in kaznivim dejanjem velike tatvine po prvem odstavku 205. člena KZ-1, če pa je v hudodelski združbi izvršeno kaznivo dejanje velike tatvine po drugem odstavku 205. člena KZ-1, pa do steka ne pride in je podana le hujša, specialna oblika kaznivega dejanja po tretjem odstavku 205. člena KZ-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - razlogi o odločilnih dejstvih - popravni sklep – izvirnik sodbe - vpliv na zakonitost – pravice obrambe – dokazni postopek – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S sklepom o popravi ni mogoče popraviti izvirnika sodbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006793
ZKP člen 355, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost – pravice obrambe – izvajanje dokazov – rekonstrukcija dogodka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Rekonstrukcijo dogodka, tako imenovani sodni eksperiment, sodišče opravi takrat, ko na podlagi zbranih oziroma izvedenih dokazov ne more ustvariti jasne in neprotislovne slike o dogodku.
ZPP člen 339, 339-8, 339-14. URS člen 22. OZ člen 131, 131/1.
povrnitev premoženjske škode - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - poneverba - krivdna odgovornost - pravica do izjave v postopku
Ker so v obravnavani zadevi podani vsi elementi odškodninskega delikta, je materialnopravno pravilen zaključek, da je toženka (v celoti) krivdno odgovorna za tožnici nastalo premoženjsko škodo (prvi odstavek 131. člena OZ).
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VS0016436
SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8. ZZZDR člen 51, 51/2.
kreditna pogodba - zavarovanje kredita - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) – zemljiškoknjižno nevpisane nepremičnine - originarna pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje zakoncev - dobra vera pridobitelja hipoteke - skrbnost imetnika lastninske pravice - prednost dobroverne pridobitve hipoteke pred originarno pridobitvijo lastninske pravice na nevpisanih nepremičninah
Ob koliziji nasproti si stoječih pravic, in sicer pogodbeno pridobljene zastavne pravice in originarno pridobljene lastninske pravice (tudi) na v zemljiško knjigo nevpisanih nepremičninah, ima prednost prva, pod pogojem, da je njen pridobitelj v dobri veri.
Utemeljenost sklicevanja tožene stranke na takšno pridobitev zastavne pravice poleg njenega poštenega ravnanja na drugi strani terja tudi neskrbnost tožnice kot imetnice nevpisane lastninske pravice.
razlastitev - nordijski center Planica - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso konkretizirane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni niti opredelil. Katero naj bi bilo tisto pomembno pravno vprašanje, ki naj bi ga sodišče prve stopnje rešilo nezakonito in glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ne izhaja niti iz ostalih revizijskih navedb. Te po svoji vsebini in obliki predstavljajo le ponavljanje tožbenih navedb o neustavnosti določb Zakona o nordijskem centru Planica (v nadaljevanju ZNCP). Ponavljanje tožbenih navedb brez konkretizacije pravnega vprašanja in obrazložitve, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito, pa za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja ne zadošča.
Upoštevaje trditveno in dokazno breme, ki je na strani revidenta, splošna in nekonkretizirana navedba o nezakonitem posegu v ustavne pravice za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (to je zaradi zelo hudih posledic za stranko) ne zadošča.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. EZ člen 64n, 64n/3, 64n/4-2, 64n/9. ZSDrP člen 1, 2, 2/1, 2/2, 2/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 2/24, 15, 15/1, 29.
energetika – podpora za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije – znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov – poseg v pravnomočno odločbo – subvencija – državne pomoči – pomoči po pravilu „de minimis“ - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - jasno zakonsko besedilo
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Podlago za poseg v odločbo o dodelitvi podpore in posledično za zmanjšanje podpore je vseboval zakon (EZ-C), katerega določbe so pričele veljati in se uporabljati še pred vložitvijo vloge za dodelitev podpore, in ne Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, s katero je Vlada RS le podrobneje predpisala višino in trajanje posamezne vrste podpore, pogoje za pridobitev podpore, način pridobitve podpore in druga vprašanja podeljevanja in koriščenja podpore.
Že z branjem zakonskega besedila določbe 2. člena ZSDrP, ki govori o prejetih državnih pomočeh (in ne le o državnih pomočeh iz prve alineje tega člena ZSDrP), je mogoče odgovoriti na drugo vprašanje, ki ga izpostavlja revident, torej da so subvencije vse prejete državne pomoči.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - dokazni postopek – zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče sme zavrniti dokaze, za katere oceni, da niso pomembni za pravilno odločitev, ker niso v relevantni zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem, ali ker ni verjetno, da bodo izključili obstoj pravno pomembnih dejstev.
Z izgubo zavarovalnih pravic se praviloma izjalovi pogodbeni namen voznika v zvezi z zavarovanjem njegove avtomobilske odgovornosti. Zato je institut izgube zavarovalnih pravic uporaben le v izjemnih primerih voznikovega nedopustnega ravnanja, ki ima praviloma za posledico znatno povečanje rizika nastanka škode.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni pomembno po vsebini zadeve - zelo hude posledice niso posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanje, ki ga revidenta izpostavljata, ni pomembno glede na vsebino zadeve. V tej zadevi uskladitve podatkov zemljiškega katastra po 9. členu ZEN namreč vprašanje odprave napak pri prenosu podatkov iz lokalnega v državni koordinatni sistem, do katere naj bi prišlo v postopku določitve meje, torej vprašanje odprave napake v postopku določitve meje oziroma odprave napake v listini, ki je podlaga za vpis, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve, saj se lahko na podlagi 9. člena ZEN v zemljiškem katastru odpravijo le napake med podatki zadnjega vpisa in podatki listine, ki je podlaga za zadnji vpis, ne pa tudi napake v sami listini oziroma v postopku, na podlagi katerega je ta listina izdana. Zato revizija iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
V tej zadevi posledica, ki jo revidenta navajata (zoženje poti), ni posledica izpodbijane odločitve, s katero je bilo odločeno le, da se predlog za uskladitev podatkov zemljiškega katastra zavrne. Do spremembe meje in s tem zoženja parcele, po kateri imata služnost poti, je namreč prišlo v drugem postopku, to je postopku določitve meje, ki je bil končan s pravnomočno odločbo prvostopnega organa, ne pa na podlagi tega postopka. Zato v tem upravnem sporu izpodbijana odločba neposredno nima (hudih) posledic za revidenta in zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 94, 94/2. ZDDV člen 40, 40/2, 40/7-1. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1a. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 17/2a, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za zavrnitev odbitka vstopnega davka - pomanjkanje verodostojnih knjigovodskih listin - vedenje o goljufivih transakcijah
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Pomanjkanje verodostojne listinske dokumentacije in pomanjkljivo preverjanje poslovnih partnerjev ne zadostujejo za zaključek, da je revident vedel ali moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki pomenijo zlorabo sistema DDV.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017002
OZ člen 131, 137, 137/2, 137/3, 186, 186/1. ZPP člen 339, 339/2, 367, 370, 370/3, 377.
dovoljenost revizije - rok za vložitev revizije - zavrženje revizije - povrnitev premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - solidarna odgovornost - škoda, ki jo povzroči več oseb skupaj - opustitev skrbnega ravnanja - kajenje pri seniku - vmesna sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protipravnost
V okoliščinah konkretnega primera, ko so prvi štirje toženci pri kozolcu kadili skupaj, cigareti so si podajali, kraj pa so po tem skupaj zapustili, je vsakemu od pri kajenju udeleženih tožencev mogoče očitati, da ni preveril, ali so ogorki popolnoma ugasnjeni in ali kje še kaj tli, ta opustitev pa je tisto škodljivo dejstvo, ki ga je v konkretnem primeru treba šteti kot pravno relevantni vzrok nastalemu požaru. V takšnih okoliščinah je treba oceno o njihovi solidarni odgovornosti opreti na prvi odstavek 186. člena OZ.
pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - poslovni prostori - imetništvo pravice uporabe - prenos pravice uporabe - pravica razpolaganja - odškodnina - denacionalizacija - prepoved razpolaganja z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve
Tožeča stranka oziroma njena pravna prednica je pravico uporabe pridobila z odločbo z dne 23. 12. 1981 na podlagi 37. člen ZPSPP. Plačilo odškodnine ni bilo pogoj za prenos pravice uporabe, pač pa upravičenje prejšnjega imetnika pravice uporabe, ki je odškodnino lahko sicer zahteval v posebnem nepravdnem postopku. Kasnejša odločba o popravi odločbe ne pomeni razpolaganja v nasprotju z 88. členom ZDen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006824
ZKP člen 371, 371/2, 420, 442. EKČP člen 6, 6/3-d. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zaslišanje obremenilne priče - sojenje v nenavzočnosti - nujna navzočnost - žaljiva obdolžitev - dokaz resničnosti
Če se je obdolženec zavestno odrekel pravici postavljati vprašanja priči, ki jo je sam predlagal in za katero ni mogel pričakovati, da bo postala eden ključnih obremenilnih dokazov zoper njega, njegovega pristanka na sojenje v nenavzočnosti ni mogoče razširiti na odpoved pravici do soočenja z obremenilno pričo.