dopuščena revizija – lastninska pravica na nepremičnini – odškodnina – cena nepremičnine - odškodnina
Predlog je utemeljen v obsegu, ki je razviden iz izreka sklepa. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe glede primarnega tožbenega zahtevka, ne presega 2.000,00 EUR in zato sodišče revizije glede primarnega zahtevka ni moglo dopustiti.
predlog za dopustitev revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta – sosporništvo - formalni sosporniki – kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Določbe petega odstavka 367. člena ZPP o seštevanju vrednosti posameznih zahtevkov v primeru skupnih pravnih vprašanj za posamezne zahtevke ali v primeru medsebojne odvisnosti posameznih zahtevkov v tej zadevi ni mogoče uporabiti, ker gre za subjektivno kumulacijo zahtevkov.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopolna vloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagateljica v vlogi ni opredelila, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče, prav tako je izostala natančna in konkretna navedba okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red v celoti.
Objekt, za katerega je bilo investitorju (pravnemu predniku revidentov) izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta na mestu obstoječega, se nanaša na objekt, zgrajen na drugem zemljišču, in ne na objekt revidentov, ki je predmet tega inšpekcijskega postopka.
Pri objektih zunanje ureditve gre za objekte ob stanovanjskem objektu revidentov, ki pa nista izkazala, da bi imela za te objekte potrebna upravna dovoljenja.
predlog za dopustitev revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče lahko revizijo dopusti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).
predlog za dopustitev revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - laična revizija - postulacijska sposobnost - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije lahko Vrhovno sodišče dopusti v premoženjskopravnih sporih le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000,00 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZPSto-2 člen 32, 64, 65.
poštne storitve - določitev cene za dostop do poštnega omrežja - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno – jasnost zakonskega besedila – zelo hude posledice niso izkazane
Ker revidentka zastavlja vprašanja, ki se nanašajo na jasne zakonske določbe, ki ne potrebujejo dodatne razlage, njihova uporaba pa je odvisna od konkretnih okoliščin primera, taka vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
predlog za dopustitev revizije – pravna oseba - zastopanje - zakoniti zastopnik – pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko zakoniti zastopnik stranke opravlja pravdna dejanja samo v primeru, če ima opravljen pravniški državni izpit.
- ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena s kršitvijo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP,
- ali je pravilno uporabljeno materialno pravo glede izgubljenega dobička oziroma zaslužka, vključno z vprašanjem metodologije izračuna izgubljenega dobička oziroma zaslužka.
URS člen 14, 22, 41. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna člen 216, 219, 219/1-4, 220, 220/3. Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih člen 13. Odločba Sveta z dne 27. 11. 2009 o evropskem letu prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva člen 2, 4. Uredba (ES) št. 1905/2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja člen 1. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 87.
javni razpisi - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - razpisni pogoji - nevladna organizacija - pravnoorganizacijska oblika - verska skupnost in podobne verske organizacije
Skladno z določbami Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna je pogoje za dodelitev sredstev, ki jih ni določal poseben zakon ali podzakonski predpis, določil Javni razpis.
Pogoji in merila so namreč pomembna tako za zainteresirane subjekte, da so v naprej seznanjeni z zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati, da se bo njihova vloga na javni razpis obravnavala, kot za tistega, ki odloča o izbiri upravičencev do sredstev. Biti pa morajo tudi jasni, zato da se jih lahko preizkusi. Poleg tega je treba zagotoviti, da bo mogoče pravilnost odločitve in porabo dodeljenih sredstev iz javnega razpisa tudi kontrolirati. Določitev pogojev po naravi stvari v vsakem primeru pomeni, da se zainteresiranim subjektom, ki teh pogojev ne bodo izpolnjevali, onemogoči dostop do sredstev javnega razpisa, saj njihova vloga ne bo deležna vsebinske obravnave. Seveda pa morajo biti pogoji (in merila) objektivno utemeljeni in nediskriminatorni ter njihova določitev ne sme pomeniti nedovoljenega arbitriranja pristojnega organa.
Ob odsotnosti pravnih podlag, ki bi opredeljevale pojem nevladne organizacije, je bil zato neposredni uporabnik proračuna dolžan določiti pogoje (in merila), po katerih bo ob enakopravnem obravnavanju zainteresiranih subjektov sredstva razdelil v skladu z namenom tega Javnega razpisa. Sporna določba Javnega razpisa, ki je omejila pristop k razpisu nekaterim nevladnim organizacijam glede na njihovo statusno organiziranost, v konkretnem primeru tudi revidentke (a ne zato, ker je organizacija verskega značaja), ni diskriminatorna.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - odškodninska odgovornost poslovodje d.o.o.
Iz opredelitve možnosti zahtevka zoper člane poslovodstva kot odškodninskega zahtevka je jasno, da ZFPPIPP ni določil prenosa obveznosti izbrisane družbe, temveč je določil le podlago za odškodninsko odgovornost članov poslovodstva v zvezi z izbrisom pravne osebe oziroma družbe brez likvidacije, kot samostojno obveznost članov poslovodstva. Tako navedena določba ZFPPIPP ni podlaga za ugotovitev pravnega nasledstva med izbrisano družbo in člani njenega poslovodstva, niti iz tožnikove tožbe ne izhaja druga podlaga za tako pravno nasledstvo.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka - postopek pred prekrškovnim organom – zahteva za sodno varstvo – kršitev materialnih določb zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon
Sodišče v konkretnem postopku glede na datum storitve prekrška ne bi smelo uporabiti nove določbe prvega odstavka 42. člena ZP-1. Ker jo je, je napačno ugotovilo, da obstajajo okoliščine, ki izključujejo pregon.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS4002409
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. ZPomK-1 člen 3, 3-1, 6.
varstvo konkurence - preprečevanje omejevanja konkurence - omejevalni sporazum - usklajeno ravnanje - pojem stvarnega in geografskega trga - cena dnevne smučarske vozovnice za odrasle - dogovarjanje o netržnih proizvodih - dogovor o minimalni ceni - dogovor o maksimalni ceni - usklajevanje cenovne politike - usklajevanje popustov in cen - dogovor o popustih - pregled in priprava cenika - dogovor o priporočenih cenah - zapisniki združenja - podobne in enake cene - vzporedno obnašanje - pojem podjetja - učinek na trgovanje med državami članicami EU - kršitev 81. člena PES
Razlogi, s katerimi je tožnik utemeljeval enake cene smučarskih vozovnic v sezonah 2008/2009 in 2009/2010, Vrhovnega sodišča ne prepričajo. Ustavitev investiranja in razvoja - vsaj na kratki rok - zmanjšuje stroške, kar bi utemeljevalo znižanje cen smučarskih vozovnic, slednje pa bi bila tudi povsem logična reakcija na zmanjšano kupno moč potrošnika, ki mu je smučarska karta namenjena. Vendar pa so se stranke postopka odzvale ravno obratno: v sezoni 2008/2009 so vse, z izjemo C., dvignile cene dnevnih smučarskih vozovnic za odrasle na 28,00 EUR.
V skladu z določbo 1. točke 5. člena ZPomK-1 je podjetje tako subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost, kot tudi podjetniško združenje, ki neposredno ne opravlja gospodarske dejavnosti, vendar pa vpliva ali bi lahko vplivalo na ravnanje podjetij na trgu. Na podlagi ugotovitev Urada, da tožnik deluje kot posrednik oziroma forum pri dogovarjanju ostalih strank postopka, da s sprejemom sklepov tudi sam vpliva na oblikovanje cen smučarskih vozovnic ter da s pripravljanjem zbirnega cenika smučarskih vozovnic in njegovo objavo omogoča strankam postopka nadzor nad tem, ali se držijo dogovorov o cenah smučarskih vozovnic, je utemeljen zaključek Urada, da se določbe 6. člena ZPOmK-1 in 81. člena PES oziroma 101. člena PDEU uporabljajo tudi za tožnika.
Iz 19. točke Smernic glede koncepta učinka na trgovanje med državami članicami iz 81. in 82. člena PES izhaja, da pojem trgovanja ni omejen le na klasično čezmejno izmenjavo blaga in storitev, temveč gre za širši pojem, ki zajema vse čezmejne ekonomske aktivnosti, vključno z ustanavljanjem. Temu je tudi sledil Urad v izpodbijani odločbi, ko je znatni učinek na trgovanje med državami članicami utemeljil na trgovanju s poslovnimi deleži podjetij, ki upravljajo smučišča v Republiki Sloveniji. Vendar pri tem ni pojasnil, kako omejevalna ravnanja strank postopka, torej dogovarjanje oziroma usklajeno ravnanje glede cen smučarskih vozovnic, otežujejo podjetjem iz drugih držav članic vstop in poslovanje na slovenskem trgu. Urad zato ni obrazložil učinka na trgovanje med državami članicami.
zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka - meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon
Nova določba prvega odstavka 42. člena ZP-1, ki jo je prinesla novela ZP-1H, ima kljub temu, da je umeščena med določbe o zastaranju pregona, naravo procesne predpostavke za začetek postopka. Za procesnopravne določbe pa pravilo milejšega zakona ne velja.
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev – žalitev v pritožbi
Za uporabo določbe prvega odstavka 78. člena ZKP ni odločilen začetek postopka, ampak presoja, ali je procesni udeleženec v svoji vlogi žalil sodišče ali koga, ki sodeluje v postopku.