predlog za dopustitev revizije – nepopolna vloga – obrazložitev predloga za dopustitev revizije – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zastavljeno vprašanje ne zadošča zakonskim kriterijem, saj je splošno in izhaja iz tožnikove predstave dejanskega stanja, neupoštevajoč ugotovljene okoliščine konkretnega primera, enako pa velja za zatrjevano procesno kršitev. Zlasti pa tožnik ni konkretno navedel prekršenega pravnega pravila in zakaj ga je sodišče druge stopnje rešilo nezakonito, prav tako pa tudi ne nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, da je zastavljeno vprašanje tako pomembno, da upravičuje odločanje Vrhovnega sodišča o njem.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je odločitev sodišča druge stopnje o obstoju odgovornosti zavarovanca toženke materialnopravno pravilna. Tožena stranka namreč opozarja, da je zahteva, da bi bilo treba dati za vsako možno nevarnost in prepreko na travniku opozorilo, pretirana, sploh ob upoštevanju, da se je tožnik sam odločil, da bo pomagal pokositi travnik in da zavarovanec toženke ni njegov delodajalec, ki bi bil zakonsko zavezan k določenim preventivnim ukrepom v zvezi z varstvom in zdravjem pri delu.
povrnitev nepremoženjske škode – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - obseg škode – višina odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Materialnopravno zmotno je stališče drugostopenjskega sodišča, da je tožnica zato, ker je že pred nesrečo imela insuficientno umsko zmogljivost upravičena do nižje odškodnine. Omejitve, ki jih doživlja zaradi posledic nesreče, zlasti izguba sposobnosti skrbeti za varstvo in vzgojo sina, so zanjo povsem enako hude kot pri oškodovancih s primarno povprečno ali nadpovprečno umsko zmogljivostjo.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - davek od dobička pravnih oseb - izpodbijani del dokončnega upravnega akta - ugotavljanje višine po uradni dolžnosti
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Če v revizijskem postopku ni sporna celotna davčna obveznost, naložena v izpodbijani odločbi in navedena kot vrednost spora, Vrhovno sodišče pa z vpogledom v upravni spis ne more na prvi pogled (prima facie) ugotoviti, ali vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta presega mejno vrednost 20.000 EUR, revizijo kot nedovoljeno zavrže.
ZPP člen 4, 347, 347/2, 348, 348/5, 358, 358-1, 358-5.
sprememba prvostopenjske odločbe pred sodiščem druge stopnje izven obravnave – sprememba dejanskega stanja na seji senata sodišča druge stopnje – dopuščena revizija
Kadar prvostopenjsko sodišče ugotovi dejansko stanje z neposredno izvedenimi dokazi, pomeni sprememba dejanskega stanja na seji senata sodišča druge stopnje kršitev načela neposrednosti in s tem bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – odvzem poslovnih sposobnosti
Vrhovno sodišče ocenjuje, da zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca in sedanje bivališče v Socialno varstvenem zavodu Hrastovec narekuje ugoditev predlogu.
Predmet zavarovanja je odgovornost zavarovanca in obstoj te odgovornosti je predpostavka za dolžnost zavarovalnice, da oškodovancem povrne pravno relevantno škodo. Povrnitev izplačanega pa nato lahko uveljavlja od tistega zavarovanca, ki je odgovoren za nastanek škode.
Po 2. točki 1. člena Splošnih pogojev zavarovanec ni le lastnik vozila, kot meni revizija, pač pa tudi vsakdo, ki ima po njegovi (lastnikovi) volji opravka z vozilom.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - prebivališče dedičev - starost dedičev
Razlogi smotrnosti terjajo prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Cerknici, na območju katerega imajo prebivališče vsi bratje in sestre, ki bi po podatkih v smrtovnici lahko dedovali premoženje po zapustnici, glede na njihovo starost pa je očitno, da bi jim potovanje na pristojno sodišče v Ljubljano lahko povzročalo stroške in nevšečnosti.
ugoditev pritožbi - izjemni vpis v višji letnik - pravni interes - izpodbojna tožba - ugotovitvena tožba
Čeprav je tožnik še pred vložitvijo tožbe v tem upravnem sporu dosegel izjemen vpis v višji letnik za študijsko leto 2011/12, pa po presoji Vrhovnega sodišča to dejstvo samo po sebi še ne pomeni, da tožnik nima pravnega interesa za tožbo za ugotovitev nezakonitosti odločbe o zavrnitvi pritožbe zoper odločbo, s katero ni bilo ugodeno njegovi prošnji za izjemen vpis v višji letnik fakultete tudi v študijskem letu 2010/11.
Prvostopenjsko sodišče bi moralo tožnika pozvati, da se glede na konkretno situacijo izjasni, ali vztraja pri izpodbojni tožbi ali pa zahteva ugotovitev nezakonitosti (prvostopenjske) odločbe v zvezi s prošnjo za izjemen vpis v višji letnik za študijsko leto 2010/11.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost
Okoliščina, da je ena od pravdnih strank sodnica na sodišču druge stopnje, ki bi bilo po procesnih pravilih stvarno in krajevno pristojno za odločitev o njeni pritožbi, bi, če bi o pritožbi odločalo to sodišče, lahko pri nasprotni stranki vzbudila vtis o njegovi nepristranosti, pri javnosti pa negativno vplivala na percepcijo o nevtralnosti in objektivni nepristranskosti odločanja pristojnega sodišča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006753
ZKP člen 371, 420, 420/2, 420/5. KZ člen 310, 310/1, 310/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nedovoljen promet orožja ali razstrelilnih snovi - hramba orožja - trajajoče kaznivo dejanje - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – izčrpanje pravnih sredstev
Hramba orožja je bila inkriminirana z Zakonom o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika, ki je veljal od 23. 4. 1999 dalje, zato je obsojencu mogoče očitati storitev kaznivega dejanja protipravne hrambe orožja od tega dneva, čeprav je orožje in razstrelivo dejansko pridobil že prej.
Dokazni predlog je bil po oceni revizijskega sodišča dovolj konkretiziran, naloga sodišča pa je, da bi stranko v okviru materialno procesnega vodstva pozvalo k podrobnejši konkretizaciji oziroma da bi toženi stranki naložila predložitev seznama učencev. Krog oseb je bil s podanim dokaznim predlogom določljiv, zaradi česar je sklep sodišča druge stopnje napačen.
Izvedba predlaganega dokaza je v konkretnem postopku bila potrebna, saj bi rezultat izvedbe tega dokaza lahko vodil k drugačni rešitvi spora, zato je zavrnitev predlaganega dokaznega predloga pomenila kršitev pravdnega postopka. Z opustitvijo izvedbe predlaganih dokazov je bilo namreč tožnici onemogočeno dokazovanje odločilnega dejstva, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.
Primarni pomen prostovoljnega zavarovanja odgovornosti je v varstvu zavarovanca pred (utemeljenimi) odškodninskimi zahtevki. Zato je v njegovi sferi izbira (višine) zavarovalne vsote in s tem presoja, v kolikšni meri se bo razbremenil zahtevkov oškodovancev.
Zaradi visoke inflacije je v 80-ih letih sodna praksa v skladu s takratno splošno poslovno politiko zavarovalnice sprejela stališče o valorizaciji zavarovalnih vsot tudi pri pogodbenem zavarovanju odgovornosti. Ker pa se je taka praksa oblikovala po nastanku zavarovalnega primera in potem, ko je tožena stranka tožniku že izplačala celotno zavarovalno vsoto, je bil s tem zavarovalni primer „rešen“ („zaključen“) in ni bilo razlogov in pravne podlage za njegovo (ponovno) obravnavanje („odpiranje“) po spremenjenih predpisih, sodni praksi ali stališčih.
kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - preslepitev - opis kaznivega dejanja
Neskrbno ravnanje predstavnika oškodovane družbe še ne pomeni privolitve v sklenitev tveganega posla oziroma v škodo, ki je zaradi (delne) neizpolnitve obveznosti nastala oškodovani družbi.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0016565
ZIZ člen 64, 65. SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZZK-1 člen 8, 41, 243.
izvršilni postopek - tožba za nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - prisilna hipoteka - dobra vera - pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo
Ker je tožnica izkazala, da je že pred toženčevo pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi razpolagala z veljavnimi zavezovalnimi in razpolagalnimi pravnimi posli za predmetne nepremičnine, bi nižji sodišči, kot pravilno poudarja revidentka, morali upoštevati, da so nanjo, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnih vpisov, že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da ji zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi.
predlog za dopustitev revizije – obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije je konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja in njegove pomembnosti, ki upravičuje odločanje Vrhovnega sodišča.