določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – hitrejše in lažje obravnavanje zadeve
Tožnici je zagotovljeno sodno varstvo, saj poteka pravdni postopek kontinuirano, ni pa izkazano, da bi se postopek pri drugem sodišču lahko opravil lažje ali hitreje.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – zahteva zoper zavrženje zahteve za obnovo postopka za preklic pogojne obsodbe – obnova kazenskega postopka – postopek za preklic pogojne obsodbe
Z izpodbijanima odločbama sodišča prve in druge stopnje je bilo odločeno o možnosti vložitve izrednega pravnega sredstva obnove postopka glede posebnega postopka preklica pogojne obsodbe, zoper tako odločitev pa ni dopustno vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča
Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa takih ravnanj sodišča toženca ne zatrjujeta.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče oškodovancu prizna premoženjskopravni zahtevek v višini, kot je ugotovilo prigoljufani znesek, posebnih razlogov v zvezi s to odločitvijo sodba ne potrebuje.
Z zavrnitvijo tega dokaznega predloga ni kršilo pravil pravdnega postopka, saj mora v skladu z 254. členom ZPP sodišče ponoviti dokaz z istim ali drugim izvedencem zgolj v primerih, ko ugotovi, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s sabo ali z raziskanimi okoliščinami, da so v izvedenčevem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti oziroma če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se pomanjkljivosti ne dejo odpraviti z novim zaslišanjem. Ker sodišče prve stopnje omenjenih pomanjkljivosti izvedenskega mnenja ali utemeljenega dvoma o njegovi pravilnosti ni ugotovilo, ni bilo dolžno postaviti novega izvedenca.
STANOVANJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016338
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 929, 92971. SZ-1 člen 48, 48/2, 50.
dopuščena revizija – izpolnitev obveznosti iz zavarovalne pogodbe - upravljanje večstanovanjske stavbe – pooblastila upravnika večstanovanjske stavbe – izplačilo zavarovalnine upravniku - soglasje etažnega lastnika – zavarovalnina za posamezne dele stavbe
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pooblastila upravnika za sprejem izpolnitve zavarovalnine.
Primarni namen, ki ga zasleduje sodišče z odreditvijo pripora zaradi obstoja ponovitvene nevarnosti, je zagotavljanje varnosti ljudi - pri tem upošteva potrebe in koristi obdolženca samo toliko, kolikor je mogoče z izbranim ukrepom ta namen doseči.
URS člen 22. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-8, 370, 370/3, 371, 371/1, 377, 384, 384/1, 384/4. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3, 8/4, 8/5. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
pravica do enakega varstva pravic - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave v postopku - udeležba drugih oseb v pravdi - intervencija - obvestitev drugega o pravdi - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - vezanost na upravni akt - lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) - odločba APPNI - ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev - znižanje trajnih vlog - ničnost trajnih vlog - lastninsko preoblikovanje PPIS - sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe - valorizacija in obrestovanje - igre na srečo - posebne igre na srečo - igralnica - razporejanje dobička od iger na srečo - pravna podlaga - samoupravni sporazum - vlaganja za pospeševanje turizma - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - izredna pravna sredstva - revizija - obseg preizkusa - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških – zavrženje revizije
Igralnice imajo po določbah ZIS naravo posebne turistične ponudbe in so močno povezane z razvojem turističnega gospodarstva posameznih območij. Glede na takšno izhodišče je v ZIS postavljeno načelo, da se ves dobiček igralnic usmerja v vlaganja za pospeševanje turizma. Če akt iz 51. člena ZIS ni sprejet, prosto razpolaganje z dobičkom igralnice ni mogoče.
ZPP člen 285, 286, 323, 339, 339/2-8, 339/2-11. OZ člen 131, 131/1.
povrnitev nepremoženjske škode – pojem nevarne dejavnosti in nevarne stvari - krivdna odgovornost – skrbnost povprečnega človeka – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost - poškodba zaradi padca rampe
Čiščenje okrog razkladalne rampe ni nevarna dejavnost, stoječa rampa, katere lopute se ne premikajo, pa ni nevarna stvar, zato gre v obravnavani zadevi za presojo krivdne (in ne objektivne) odgovornosti toženkinega zavarovanca.
Tožnik je odgovoren za nastalo škodo, saj ni dokazal, da je bila odsotnost varnostnih zatičev rampe vzrok za njen padec. Ni ravnal s skrbnostjo povprečnega človeka, saj se je z dvigovanjem loput lotil dela, za katerega ni bil pooblaščen, pri čiščenju okrog predmeta, ki se ga dvigne s silo na določeno pozicijo, pa ni upošteval varnostne razdalje, ampak je čistil v območju njegovega padca, čeprav je bil pravilno in obsežno izobražen iz varnosti pri delu in je vedel, da so lopute težke.
ZDDV-1 člen 1, 63, 63/1, 67, 67/1-a, 82. ZUS-1 člen 93, 93/1. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost členi 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168/1a, 178, 220, 226.
davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega DDV - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - verodostojne listine - dejanska oprava storitve - vedenje o goljufivih transakcijah - neobrazloženost sodbe - ugoditev reviziji
V primeru, ko davčni zavezanec predloži ustrezne račune drugega gospodarskega subjekta in je storitev oziroma dobava blaga opravljena (pri čemer niti ni vedno pomembno, ali je dobavo oziroma storitev opravil izdajatelj računa, njegov podizvajalec, ali nekdo drug), in je blago oziroma storitev namenjena za nadaljnje obdavčene transakcije davčnega zavezanca, je pravico do odbitka vstopnega DDV mogoče zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Do tega vprašanja pa se prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodni ni opredelilo.
Skupni namen pogodbenih strank je bil začasno urediti pravni položaj tožnika po prenehanju dolgoročne zakupne pogodbe. Sporna določba 11. člena zakupne pogodbe št. ... ni nejasna, temveč v direktnem nasprotju z ugotovljenim skupnim namenom pogodbenikov.
zahteva za varstvo zakonitosti – dedič kot upnik zapustnika - konfuzija – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - kaduciteta - odgovornost države za zapustnikove dolgove
Zapuščino vselej sestavlja le aktiva, torej pravice, ki imajo neko denarno vrednost. Predmet dedovanja namreč ni čista zapuščina, torej razlika med aktivo in pasivo, zato sodišče v sklepu o dedovanju tudi ne ugotovi zapustnikovih dolgov. Ti predstavljajo le breme tistega, ki postane dedič. To pomeni, da kakor hitro obstaja neko premoženje, obstaja tudi zapuščina, ne glede na višino obveznosti. Zato pripade dediču v celoti, je pa dedič odgovoren za zapustnikove dolgove, vendar le do višine vrednosti podedovanega premoženja (142. člen ZD). Vrednost zapuščine se ocenjuje v trenutku zapustnikove smrti, takrat ko preide v last dediča, kasnejše spremembe v vrednosti zapuščine pa se ne upoštevajo.
Napačno je stališče sodišč prve in druge stopnje, da v primeru, če je dedič obenem tudi upnik zapustnika, njegova terjatev zaradi konfuzije ugasne. Do združitve ne pride prav zato, ker je učinek odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove omejen. Dedič zato lahko poplača terjatev, ki jo ima do zapustnika, iz podedovanega premoženja, drugim upnikom pa odgovarja še za razliko med vrednostjo svoje poplačane terjatve in vrednostjo podedovanega premoženja. Opozoriti je treba, da dedičeva odgovornost za zapustnikove dolgove preneha šele, ko dejansko poplača terjatve upnikov ali/in svojo terjatev do višine vrednosti vsega podedovanega premoženja. Dokazno breme o obstoju terjatev, o njihovem poplačilu in o višini vrednosti podedovanega premoženja pa je seveda na dediču. Vse povedano v celoti velja tudi za državo v primeru kaducitete.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 225,226. ZUP člen 6, 29, 207, 207/3.
dovoljenost revizije - javni razpisi - vrednostni spor - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - ocenjevanje strokovne komisije - negotovo dejstvo
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev v zvezi z Javnim razpisom in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na Javni razpis ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz namenskih sredstev EU in proračuna RS. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Določbe Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS so jasne in ne potrebujejo razlage, postopek v obravnavani zadevi pa je bil izpeljan skladno z njihovo vsebino in z vsebino določb Javnega razpisa in razpisne dokumentacije ter upoštevaje določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
Odgovor na izpostavljeno vprašanje, ali bi revidentkina vloga glede na oceni dveh ocenjevalk pri tem merilu morala dobiti vmesno število točk, to je 3, izhaja iz razpisne dokumentacije, ki ne določa, da se v primeru različnih točkovanj uporabi vmesno oceno.
Pridobitev sredstev, za katere je revidentka kandidirala na Javnem razpisu, je bilo zanjo negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja z Javnim razpisom določenih pogojev ter ocenjevanja meril, in kot tako pomeni zgolj njeno pričakovanje. Zelo hudih posledic pa ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč – pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba – očitno nerazumna zadeva – verjeten izgled za uspeh – neizkazane zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila.
Le z zatrjevanjem pomena odobritve brezplačne pravne pomoči za uspeh v (pravdnem) postopku, za katerega je revidentka prosila za odobritev te pomoči, ne more izkazati konkretnih posledic izpodbijane odločitve (zavrnitev brezplačne pravne pomoč). Zato s temi navedbami revidentka ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
ZDRS člen 10, 10/6. ZUP člen 2, 147. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 77. URS člen 23, 120, 120/3.
sprejem v državljanstvo - prekinitev postopka do pravnomočno končanega kazenskega postopka, ki ni bil uveden - narava državljanstva - odločitev o pravici v smislu 2. člena ZUS-1 - upravni akt
Vsebina obravnavanega sklepa o prekinitvi postopka (ki je vezal prekinitev postopka na pravnomočno končan kazenski postopek, ki po podatkih spisa očitno ni bil uveden v smislu šestega odstavka 10. člena ZDRS) in specifična narava državljanstva kot temeljnega pravnega razmerja do države, ki posamezniku priznava poseben pravni status in na katerega veljavni pravni red navezuje vrsto pravic, daje obravnavanemu sklepu o prekinitvi postopka značaj upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1. S tem sklepom je namreč očitno poseženo v pritožničin pravni položaj v postopku pridobitve državljanstva po določbah ZDRS, s tem pa tudi v njeno pravico do državljanstva.
dovoljenost revizije - izvolitev visokošolskega predavatelja - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - neizkazane posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka ni izkazala, da zaradi posledic izpodbijane odločitve ne bi več mogla opravljati drugega dela v okviru svoje izobrazbe in delovnih izkušenj. Predčasna upokojitev in nižja pokojnina pa nista neposredna posledica izpodbijanega akta. Zato po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
ZJShemRS člen 7, 7/1-2, 17a, 17b. URS člen 2, 67, 74, 154.
ničnost pogodbe – kreditna pogodba - namenska razlaga zakona – pojem kredit
Namenska razlaga zakona omogoča razlago, ki se ne drži (do)besednega, iz besedila na prvi pogled izhajajočega pomena, ne more pa ustvarjati novega pravila, ki bi šlo iz okvirov, ki so začrtani s tem, kar je normodajalec (iz)rekel. Pojem „kredit“ je z upoštevanjem namena zakona mogoče razlagati tudi kot skupno zadolženost.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev sodbe
Citiranje zakonskih določb v zvezi z odgovornostjo odgovorne osebe ob drugačnem zatrjevanju zahteve za sodno varstvo ne zadosti zahtevi po obrazložitvi sodne odločbe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2006638
ZP-1 člen 57a, 57a/4, 57a/5, 65, 65/4, 155, 155/2. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
plačilni nalog - ugovor - zahteva za sodno varstvo - možnost izjave o prekršku - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - ustna obravnava
Izvedba dokaznega postopka, ob zagotovitvi vseh jamstev iz 6. člena EKČP oziroma 29. člena Ustave, je v postopku z zahtevo za sodno varstvo pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga kršitelj obrazloženo izpostavlja v vloženi zahtevi za sodno varstvo.
Ni ključno, ali kršitelj v zahtevi za sodno varstvo tudi izrecno zahteva opravo ustne obravnave oziroma predlaga svoje zaslišanje ali izvajanje dokazov. V primerih, ko je ustni postopek zaradi narave izpostavljenega vprašanja obvezen (zlasti, če so edina podlaga za kaznovanje storilca opažanja policistov, storilec pa izpodbija verodostojnost njihovih ugotovitev), je mogoče odločiti na podlagi podatkov spisa le, če se kršitelj pravici do ustne obravnave nedvoumno odpove.