PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006736
ZP-1 člen 169, 169/1, 171, 202d, 202d/8, 202e, 202f. ZKP člen 420, 420/1.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – preklic odložitve – dokazilo o vključitvi v ustrezen program – vrnitev v prejšnje stanje - zahteva za varstvo zakonitosti – smiselna uporaba ZKP – dovoljenost zahteve – druga odločba
Višje sodišče je
v postopku odločanja o preklicu izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na vlogo storilca, naslovljeno pritožba,
smiselno uporabilo institut vrnitve v prejšnje stanje in sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo.
Določba prvega odstavka 420. člena ZKP se v prekrškovnem postopku smiselno ne uporablja.
temeljna načela obligacijskega prava – načelo vestnosti in poštenja
Iz dogovorov, kot jih je navajala tožeča stranka in iz Pogodbe z dne 10. 4. 2002 ne izhaja iztožljiva obveznost, da bo tožena stranka prodala (vse) odvisne družbe in še posebej ne obveznost, da bo za delnice predala deleže v odvisnih družbah, četudi jih (še) ne bo prodala. Jasen zakonski pogoj za nastanek pravice do zamenjave – ki tudi ne nasprotuje vsebini zatrjevanega dogovora - je prodaja odvisnih družb, do te pa nesporno ni prišlo. Načelo vestnosti in poštenja je nujno potrebno dopolnilo k nepopolni zakonski ali pogodbeni ureditvi obligacijskih razmerij – služi kot podlaga za več kreativnosti pri premagovanju pogodbenih ali zakonskih omejitev in doktrinarnih ovir. Predstavlja nekakšen zasilni ventil tudi glede povsem konkretiziranih – pogodbenih in zakonskih - pravnih pravil. Vendar sodnika ne pooblašča, da v posameznih primerih ravna prosto po pravičnem občutku. Pri razlagi domnevnega dogovora med strankama je pritožbeno sodišče sicer ravnalo po lastnem „pravičnem občutku“, vendar ni le razložilo pogodbenega pravnega pravila, ampak je ustvarilo novo pravilo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006734
ZP-1 člen 22, 22/3, 155, 155/2, 156, 156-4, 154-5, 171, 202č. ZKP člen 420, 420/2, 427.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja -odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrečene kazenske točke - pravnomočnost odločb – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Sodišče samo ni smelo upoštevati dopisa o pravem številu kazenskih točk, saj ga je prejelo po izdaji in pravnomočnosti izpodbijanega sklepa.
pravica do pravnega sredstva - zavrženje pritožbe - pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča o stroških revizije
Iz pravice do pravnega sredstva ne izhaja, da bi zoper odločitev o stroških revizijskega postopka, ki je prvič sprejeta pred Vrhovnim sodiščem, morala biti dopustna pritožba ali drugo pravno sredstvo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002345
OZ člen 188, 188/1, 188/2, 188/3. ZTVP-1 člen 157, 159, 159/2. ZNVP člen 22, 23, 24, 24/1, 24/2, 25, 25/2, 39, 40, 44, 82, 82/1. ZVOP člen 19. ZPP člen 138/5, 367/5, 490. Sklep o opravljanju poslov z vrednostnimi papirji (1997) člen 24.
povrnitev škode - regresni zahtevek – solidarni dolžniki - delež posameznega solidarno odgovornega dolžnika v škodi – neugotovljiv delež v škodi – kriterij pravičnosti – nematerializirani vrednostni papirji – odgovornost klirinško depotne družbe – odgovornost borzno posredniške družbe – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – nasprotna tožba – revizija zoper sklep o stroških – zavrženje revizije
Iz besedila 24. člena ZNVP izhaja dolžnost klirinško depotne družbe, da (med drugim) usklajuje podatke centralnega registra o naslovu imetnikov vrednostnih papirjev. Besedilo tega člena določa tudi vir, ki je podlaga za usklajevanje podatkov o naslovu, in sicer register prebivalstva.
Vzpostavitev podrobnejšega sistema s strani klirinško depotne družbe, ki med drugim onemogoča odprtje računa stranke, kadar se podatki o imetniku vrednostnih papirjev ne ujemajo s podatki v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, je v skladu z ZNVP in njegovim namenom, ki je v zagotovitvi pravne varnosti imetnikov vrednostnih papirjev.
Vrhovno sodišče pritrjuje sodišču druge stopnje, ki je pri uporabi tretjega odstavka 188. člena OZ tehtalo, ali bi bilo po načelu, da pade na vsako stranko enak delež škode, to z vidika pravičnosti za kakšno stranko prehudo breme v razmerju do druge.
Medtem ko je prevladujoči položaj mogoče opredeliti kot položaj ekonomske moči, ki jo uživa podjetje, kar mu daje moč, da deluje v znatni meri neodvisno od svojih konkurentov, kupcev in potrošnikov, je monopolni položaj mogoče opredeliti kot privilegiran položaj podjetja, v katerem so vsi drugi možni konkurenti izključeni iz konkurence pri prodaji izdelkov ali opravljanju storitev.
Obstoj prevladujočega položaja na upoštevnem trgu je predpogoj za njegovo zlorabo oziroma zloraba prevladujočega položaja na trgu predpostavlja obstoj prevladujočega položaja na trgu.
Pri zaključku, da ima nek subjekt prevladujoč položaj na trgu, gre za pravni zaključek.
Uporaba pravnega pojma prevladujočega položaja (kar je manj od monopolnega položaja) predpostavlja celoten sklop dejstev, ki prevladujoči položaj utemeljujejo.
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22, 25.
pravica do izjave v postopku - pravica do pritožbe – dokazovanje - informativni dokaz – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Neizvedbo predlaganih dokazov je prvič ustrezno obrazložilo šele pritožbeno sodišče, pri čemer ni šlo za situacijo, ko bi se dokazni predlogi nanašali na dejstva, ki (z vidika pravne kvalifikacije spora) ne bi bila pravno relevantna. Pri utemeljitvi zavrnitve dokaznih predlogov se je namreč pritožbeno sodišče sklicevalo bodisi na dokazanost dejstev na podlagi že izvedenih dokazov (pri zavrnitvi postavitve izvedenca) bodisi na njihovo neprimernost (nesubstanciranost – pri zavrnitvi zaslišanja prič). Na ta način je bila revidentka onemogočena, da v pritožbi izrazi (morebitno) nestrinjanje z razlogi zavrnitve dokaznih predlogov in da njene razloge preizkusi drugostopenjsko sodišče. Opisano postopanje pritožbenega sodišča zato predstavlja kršitev tožničine pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS).
Obe stranki sta podpisali isti dokument in s tem izrazili enako voljo. Sporazum, tako kot je izjavljen, ne pušča dvomov o naravi, podlagi in predmetu (medsebojnih) obveznosti. Sodišče druge stopnje je ugotovilo in prepričljivo utemeljilo, da tudi do razhajanja med revidentkino oblikovano in s sporazumu izjavljeno voljo ni moglo priti.
Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. V obravnavani zadevi pa odločitev o glavni stvari ni odvisna od rešitve tovrstnega vprašanja, pač pa od ugotovitve obstoja ali neobstoja določenega dejstva. Bistvena za obravnavano zadevo je namreč rešitev dejanskega vprašanja, to je vprašanja izpolnitve oziroma neizpolnitve odložnega pogoja, ali je prva toženka prejela namenska sredstva, ki naj bi ji jih plačal drugi toženec, ali ne.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – absolutno zastaranje – pravnomočnost - vročanje odločb sodišča o zahtevi za sodno varstvo – vročanje pooblaščencu
S tem, ko je prekrškovni organ sodbo odpravil na naslov kršitelja, namesto na naslov njegovega zagovornika, je sicer kršil določbo tretjega odstavka 88. člena ZUP, ni pa ta kršitev povzročila absolutnega zastaranja kazenskega pregona, saj
je bilo kršitelju kljub temu omogočeno, da se pred potekom absolutnega zastaralnega roka z odločbo seznani.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona - pretrganje zastaranja - domneva odgovornosti lastnika vozila - poziv lastniku vozila za podatke o vozniku - kršitev materialnih določb zakona - ustavitev postopka
Zakonsko besedilo „ki meri na pregon storilca prekrška“ je treba razlagati ne samo kot dejanje, ki meri na pregon tistega, ki bo na koncu pravnomočno spoznan za storilca prekrška, ampak kot vsako dejanje, ki ga je treba izvesti, da lahko organ odloči o obstoju konkretnega storjenega prekrška, ugotovi storilca tega prekrška, odloči o njegovi odgovornosti ter mu izreče sankcijo.
URS člen 69. ZUreP-1 člen 92, 92/1, 104, 104/2, 104/3, 105, 105/1, 106, 107. ZJC člen 3, 3/1.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - nadomestilo v naravi - nadomestna nepremičnina - enakovredna nadomestna nepremičnina - sporazum o odškodnini ali nadomestilu - gradnja ceste - trditveno in dokazno breme - javno dobro
Na nepremičninah, ki jih je tožeča stranka prevzela v upravljanje in vzdrževanje, in za katere tožena stranka trdi, da predstavljajo odškodnino v naravi, tožeča stranka ni pridobila lastninske pravice. Upoštevaje določbe ZUreP-1 o nadomestilu v naravi to vodi v zaključek, da s prevzemom nepremičnin v upravljanje in vzdrževanje pravici tožeče stranke kot razlastitvene zavezanke do enakovredne nadomestne nepremičnine ni bilo zadoščeno.
S pojmom „odškodnina“ je v postopkih razlastitve praviloma mišljen denarni ekvivalent nadomestila v naravi. Je pa kot odškodnino vsekakor mogoče šteti tudi prenos nepremičnin v upravljanje in vzdrževanje, če tak prenos za razlastitvenega zavezanca predstavlja korist, še posebej, če je takšno korist mogoče ovrednotiti v denarju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4002359
ZPP člen 328, 339, 367, 367/1.
revizija - izpodbijanje sodbe sodišča druge stopnje - konkretizacija revizijskih očitkov – dovoljenost revizije – zavrženje revizije zoper sklep o stroških postopka - povrnitev premoženjske škode – izgubljeni dobiček - odgovornost občine - izgradnja in upravljanje marine
Tožeča stranka v reviziji obsežno ponavlja številne navedbe, ki jih je podala že v postopku pred sodiščem prve stopnje ter v pritožbenem postopku. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je namenjeno izpodbijanju sodbe sodišča druge stopnje oziroma konkretiziranemu soočenju z razlogi sodbe sodišča druge stopnje.
dovoljenost revizije – zastopanje v revizijskem postopku - pooblastilo za vložitev revizije – novo pooblastilo – posebno pooblastilo zavrženje revizije
Ker pooblastilo ni izdano po drugostopenjski sodbi, ni novo; iz njega pa tudi ne izhaja, da bi stranka pooblaščenko pooblaščala prav za vložitev izrednega pravnega sredstva.
Sodišče pazi na obstoj upravičenosti za zastopanje po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP). Ker revizija ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 374. člena ZPP zavrglo.
sposobnost biti stranka – izbris iz sodnega registra – prenehanje družbe zaradi stečaja – prenehanje družbe brez pravnih naslednikov – zavrženje revizije
Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče (med drugim) ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Tako je dolžno postopati tudi Vrhovno sodišče. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka z izbrisom iz sodnega registra prenehala (in da zaradi zaključka stečaja nima pravnih naslednikov), je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje revizije.
plačilni nalog – plačilo izrečene globe - zahteva za sodno varstvo - pravnomočnost plačilnega naloga - polovično plačilo globe – pravica do zahteve za sodno varstvo
Plačilni nalog ne postane pravnomočen, če storilec v predpisanem roku plača polovični znesek izrečene globe, oziroma storilec s plačilom polovice globe ne izgubi pravice do vložitve zahteve za sodno varstvo.
Določbe 57. c člena ZP-1 se uporabljajo za zadeve, v katerih do 13. 6. 2013 še ni bila izdana odločba o prekršku na prvi stopnji (šesti odstavek 30. člena ZP-1H).
Sodišče soglaša, da je tožena stranka tožnikovo ravnanje v zvezi z odvozom večje količine odpadnega železa, ki je omogočalo tudi protipravno pridobitev izkupička za to železo, utemeljeno opredelila kot hudo kršitev nalog in delovnih obveznosti direktorja tožene stranke v smislu 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, to je za naklepno ali iz hude malomarnosti storjeno hujšo kršitev pogodbenih in drugih delovnih obveznosti.