odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ustrezna zaposlitev – možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji – preverjanje možnosti zaposlitve
Delavcu, ki je bil prej zaposlen za nedoločen čas in njegovo delo postane nepotrebno, delodajalec ni dolžan ponuditi zaposlitve za določen čas po poteku pogodbe o zaposlitvi drugega delavca za določen čas.
V zvezi z izpolnitvijo obveznosti delodajalca iz tretjega odstavka 88. člena ZDR oziroma tretjega odstavka 90. člena ZDR je treba tudi poudariti, da se ta obveznost nanaša na čas odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu iz poslovnega razloga, in se ne more nanašati na obdobje, ko poslovni razlog še ni nastal oziroma nastopil.
Po eni strani 158. člen Ustave RS opredeljuje institut pravnomočnosti, ki ravno zaradi pravne varnosti sanira tudi pravno zmotne odločitve pristojnih organov, po drugi strani pa ustavna odločba U-I-392/98-23 z dne 10. 7. 2002 o upoštevanju izplačil posameznim delavcem za vnovčenje v lastninskem preoblikovanju podjetja, od katerih so bili plačani prispevki, ni mogla poseči v pravnomočno urejena razmerja za nazaj.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005888
ZJU člen 24, 24/2, 24/5. ZDSS-1 člen 42, 42/2. ZPP člen 274, 274/1.
delovno razmerje za določen čas - transformacija - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo – uveljavljanje sodnega varstva - odločitev komisije za pritožbe - molk organa – zavrženje tožbe – procesna predpostavka
Določba drugega odstavka 24. člena ZJU res določa, da je rok za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve 15 dni, vendar določbe ni mogoče razumeti na način, da če delodajalec o zahtevi ne odloči oziroma ne izpolni obveznosti ali ne odpravi kršitve v predpisanem roku, izgubi možnost odločanja oziroma kasnejše izpolnitve obveznosti ali odprave kršitve. Rok, ki ga zakon postavlja delodajalcu, je po svoji naravi lahko le instrukcijski rok in njegova prekoračitev ne pomeni, da je kasnejša odločitev ali izpolnitev obveznosti oziroma odprava kršitve nezakonita ali celo neobstoječa. Odločitev delodajalca, v konkretnem primeru sklep, je zavezujoča (in se lahko razveljavi ali spremeni samo v postopku s pravnimi sredstvi), ne glede na to, ali odloči v petnajstdnevnem roku ali po poteku tega roka.
Z možnostjo vložitve pritožbe, če delodajalec v petnajstdnevnem roku ne odloči, lahko javni uslužbenec prepreči, da o njegovi zahtevi sploh ne bi bilo odločeno. Vendar se lahko javni uslužbenec v svoji pritožbi na molk organa sklicuje le, če vse do vložitve njegove pritožbe (in odločitve o njej) delodajalec o njegovi zahtevi sploh ni odločil oziroma izpolnil uveljavljane obveznosti ali odpravil napadene kršitve.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev – izbira presežnega delavca - primerljivi delavci – uporaba kolektivne pogodbe
Če gre za delo, ki se pojavlja pri delodajalcu v različnih oddelkih oziroma organizacijskih enotah z določenimi specifičnostmi, delavci v drugih oddelkih, v katerih se potreba po njihovem delu ne spreminja, pri reševanju manjšega števila presežnih delavcev zgolj v eni organizacijski enoti oziroma oddelku ne morejo biti zajeti v krog izbire delavcev, ki jim bo odpovedana pogodba o zaposlitvi.
ZDR člen 22, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/2, 90/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – posebni razlog – možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji – prosto delovno mesto – ustrezna zaposlitev – preverjanje možnosti zaposlitve
Ker je bil ugotovljen obstoj prostega delovnega mesta v času podaje izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za katerega se je zahtevala ista stopnja in vrsta izobrazbe kot za delovno mesto po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, in ker tožena stranka zanj tožniku ni ponudil sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija
Zaradi drugačnega materialnopravnega vidika, ki doslej v postopku še ni bil izpostavljen, so postala pravno relevantna določena druga dejstva. Kakor je razvidno iz opisanega poteka sodnega postopka, je bila (ne)zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprva presojana z vidika več vprašanj, kot so pravočasnost odpovedi, pooblastilo zastopnika, doseganje plana, veljavnost pravilnika. Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani tožene stranke zaradi neplačevanja potnih stroškov, je bilo zgolj eno od izpostavljenih vprašanj. Zaradi tega revizijsko sodišče ugotavlja, da gre za izjemo iz drugega odstavka 286. člena ZPP. Gre namreč za dejstva in dokaze, ki jih tožena stranka brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku, zaradi česar zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.
Objava tožnikovega imena na oglasni deski tožene stranke, ki je tožnikov delodajalec, v zvezi z delom, ki ga je pri njej opravljal, ne pomeni uporabe osebnega podatka v nasprotju z namenom, za katerega je bil osebni podatek pridobljen.
Vrhovno sodišče je že v večih odločbah zavzelo stališče, da dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oziroma za naložitev obveznosti, ne predstavljajo le dejstva, ugotovljena z odločbo, temveč vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – neprištevnost
Ni že vsakršna osebna okoliščina na strani delavca, četudi se manifestira v njegovi duševni sferi, razbremenilni razlog pri ugotavljanju kršitev pogodbenih obveznosti v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 88. člena ZDR.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. ZPP člen 286a.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja – rok za odpoved - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija
Ugotovljeno je bilo, da si je revidentka kot poslovodja prodajalne protipravno prilastila oblačila v večji vrednosti, zaradi česar ji je bila izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi kršitve delovnih obveznosti s kaznivim dejanjem tatvine.
ZDR člen 11, 11/1, 30, 127, 129. OZ člen 82, 82/2. ZPP člen 380, 380/2.
sporna pogodbena določila - pogodbena volja strank - razlaga pogodbe - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pogodba o zaposlitvi - osnovna plača - vodilni delavec - pravica do dodatka za delovno dobo - dopuščena revizija
Upoštevajoč določbe 30. in 129. člena ZDR se stranki pogodbe o zaposlitvi ne moreta veljavno dogovoriti, da delavcu pravica do dodatka za delovno dobo, določenega v kolektivni pogodbi ne pripada ali pa, da mu ta pripada v nižjem znesku, kot je določeno v kolektivni pogodbi. Po presoji revizijskega sodišča pa ni ovir za to, da se delavec in delodajalec ne bi mogla dogovoriti na primer, da se dodatek za delovno dobo ne izkazuje ločeno na plačilni listi, temveč se v pogodbi o zaposlitvi določi višja plača, ki poleg pripadajoče osnovne plače vsebuje tudi dodatek za delovno dobo; vse ob predpostavki, da je delavcu zagotovljen minimum pravic, ki so določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah.
naknadna odmera pokojnine – pomoč prava neuki stranki - obnova postopka
Če stranka uveljavlja pravno sredstvo, mora navesti vsaj to, katero pravno sredstvo uveljavlja in na kateri dejanski podlagi. V obravnavanem primeru tožnik niti smiselno ni navajal, da uveljavlja kakšno od (izrednih) pravnih sredstev. Zato zahteva sodišča, naj tožena stranka kljub temu tožnikovo vlogo obravnava kot predlog za obnovo postopka, presega napotilo iz četrtega odstavka 7. člena ZUP.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – pravica do zagovora - rok za zagovor - hujša kršitev delovnih obveznosti - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - samovoljna izraba letnega dopusta
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da če se delavec po pisni seznanitvi z razlogom za odpoved odzove vabilu in se zagovarja, ne da bi se skliceval na to, da rok za podajo zagovora ni bil spoštovan in ne da bi bilo ugotovljeno, da se zaradi nespoštovanja tega roka ni mogel ustrezno zagovarjati, je delavcu pravica do zagovora zagotovljena. Pri tem zakon nikjer ne določa obveznost delodajalca, da delavca pouči o dolžni roka za pripravo na zagovor. Ob dejstvu, da se tožnik na prekratek rok za podajo zagovora v samem postopku odpovedi ni skliceval, da je zagovor podal in da tudi ni bilo ugotovljeno, da zaradi kršitve navedenega roka delodajalcu ni mogel predočiti dejstev, ki bi bila ovira za podajo sporne odpovedi, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je ugotovilo, da tožniku ni bila kršena pravica do zagovora.
Tožnik je bil seznanjen z običajnim in ustaljenim načinom odobritve letnega dopusta pri toženi stranki in izpolnitvijo določenih obveznosti pred odhodom na dopust, pa je kljub temu odšel na dopust, ne da bi postopal v skladu s temi navodili. To pomeni, da je kršitev posledica njegove opustitve in mu je zato mogoče očitati hudo malomarnost. Neupravičen izostanek z dela, ki je v izrecnem nasprotju s potrebami delodajalca, pa delodajalec lahko opredeli kot kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki je lahko, če gre za kršitev, storjeno naklepno ali iz hude malomarnosti (kot je v obravnavanem primeru), razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Tožnica svoje pravice ni uveljavljala z izrednim pravnim sredstvom, pač pa z zahtevo za ponovno odmero (že odmerjene) pokojnine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – odškodninski spor zaradi nedopustnega ravnanja sodišča – dvom v nepristranskost sodišča
Ni primerno, da bi morali o ravnanju sodnika, ki dela na Okrožnem sodišču v Novi Gorici, odločati njegovi kolegi in bi lahko prišlo do dvoma v nepristranskost sodišča.
dopuščena revizija - izvršba na podlagi menice - neupravičena pridobitev - poplačilo pred pravnomočnostjo kasneje razveljavljenega sklepa o izvršbi na podlagi menice
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je s tem, ko je bil razveljavljen sklep o izvršbi na podlagi menice, na podlagi katerega se je upnik uspel poplačati še pred pravnomočnostjo sklepa, odpadla podlaga v smislu tretjega odstavka 190. člena OZ in je dolžnik zaradi odpadle podlage zato upravičen zahtevati plačilo izterjanega zneska ne glede na morebitno utemeljenost poplačila upnika po pogodbi.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali ima podjemnik retencijsko pravico ne glede na to, ali je njegov dolžnik iz opravljenega posla leasingojemalec ali lastnik predmeta.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – ugovor zastaranja – vmesna sodba – odstop od sodne prakse
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
dopuščena revizija - gradbena pogodba – odgovornost za napake - odgovornost za solidnost gradbe – notifikacija - obvestilo o napakah in izguba pravic - rok
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravočasnost obvestila o napakah po določbi prvega odstavka 645. člena ZOR odvisna od ravnanja tožeče stranke (naročnika) v predhodnih primerih glede drugih napak pri isti gradbi.