Revizija dopusti o pravnem vprašanju ali je potrebna izrecna potrditev dela po tretjem odstavku 642. člena OZ, da je s tem naročnik zavezan k plačilu, oziroma, ali se lahko šteje, da je delo potrjeno v skladu s tretjim odstavkom 642. člena OZ v primeru, da ga naročnik ni grajal pravočasno oziroma ga je grajal le delno.
- ali je novela ZZVZZ-H posegla v pogodbeno razmerje pravdnih strank, tako da so pogodbena določila v delu provizije (torej nad 0,75 %) avtomatično nična?
- ali je pravilno stališče, da bi glede na pravno situacijo, ki jo je prinesla novela ZZVZZ-H, morali stranki po njeni uveljavitvi skleniti nov (pisni) sporazum glede posredovanja širšega nabora podatkov?
V zadevi, v kateri gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev v zvezi z Javnim razpisom in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati navedba višine sredstev, za katera je revidentka kandidirala z vlogo na Javni razpis.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - podredni tožbeni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrednost spornega predmeta je bila ustrezno opredeljena zgolj za primarni zahtevek, ki je pravnomočno zavrnjen in ga toženka ne (more) izpodbijati, za oba podredna zahtevka pa ne, kar pomeni, da toženka nima pravice do revizije zoper izpodbijani del pravnomočne sodbe.
menica - aval – višina terjatve – ugovor iz temeljnega razmerja – menično pooblastilo
Ugovori iz temeljnega razmerja so dopuščeni predvsem v primerih, ko sta menični dolžnik in menični upnik dolžnik in upnik iz temeljnega razmerja. Tožena stranka kot avalist pa, kot to sicer velja praviloma, ni stranka temeljnega posla.
ZKP člen 18, 214, 215, 355, 371, 371/1-8, 371/2. URS člen 29. EKČP člen 6, 6/d-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - obrazložitev odredbe - utemeljeni razlogi za sum - pravice obrambe - zaslišanje prič - načelo neposrednosti - pravica do zaslišanja obremenilne priče - zaslišanje razbremenilnih prič - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče je obsodbo oprlo v odločilni meri na izjavo anonimnega vira oziroma na izpovedbo policista o tem, kako, kdaj in kaj mu je povedal anonimni vir o tem, kar je slišal o kaznivem dejanju ropa. Po smrti avtorja obremenilne izjave od sodišča ni mogoče zahtevati, da bo obdolžencu omogočilo neposredno soočenje z njim, ga pa to ne odveže dolžnosti, da zagotovi obrambi zadostne možnosti za izpodbijanje verodostojnosti te izjave. Ker gre za ključni obremenilni dokaz, breme zagotavljanja te možnosti ni mogoče v celoti naložiti obrambi (kot v primeru razbremenilnih dokazov), temveč je zagotovitev možnosti uresničevanja pravice obdolženca do soočenja in izpodbijanja resničnosti obremenilnih dokazov tudi dolžnost sodišča. Obsojencu je bila kršena pravica do obrambe, ker mu ni bilo omogočeno izvajanje dokazov, s katerimi je poskušal izpodbiti verodostojnost avtorja in resničnost njegove izjave.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006703
ZKP člen 372, 372-3, 424, 424/1. KZ člen 111, 112, 112/6, 234.
kršitev kazenskega zakona – zastaranje kazenskega pregona – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če je obsojenec kaznivo dejanje storil z več ravnanji, s katerimi je prepovedano posledico uresničeval postopoma, je začelo teči zastaranje kazenskega pregona z dnem, ko je storil zadnje dejanje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovno sodišče je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti vezano na dejansko stanje, kot je ugotovljeno v izpodbijani pravnomočni sodbi in ne presoja pravilnosti zaključkov sodišča prve in druge stopnje glede obstoja pravno relevantnih dejstev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016342
OZ člen 111. ZOR člen 132. ZPP člen 339, 339/2-15.
razdrtje pogodbe – učinki razdrtja pogodbe – povrnitev škode zaradi razdrtja pogodbe - odškodnina – prodajna pogodba za stanovanje – originarna pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku – prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku – domik nepremičnine - vmesna sodba – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Razdrtje kupoprodajne pogodbe za stanovanje je (ker je tožeča stranka kot prodajalka svojo obveznost po pogodbi izpolnila naenkrat) učinkoval retroaktivno (ex tunc), kar pomeni, da se vzpostavi stanje pred sklenitvijo pogodbe, torej, da lastninska pravica na spornem stanovanju nikoli ni bila prenesena na toženko.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 372, 372-5, 374, 420, 420/2, 424, 424/1. URS člen 35.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz – prikriti preiskovalni ukrepi - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - veljavnost dokazov, pridobljenih iz tujine – pravica do zasebnosti – odločba o kazenski sankciji – odmera kazni – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če se je postopek začel v Republiki Avstriji, neodvisno od sodelovanja naših organov oziroma naše države in v skladu z avstrijskimi zakoni, ne gre za presojo skladnosti avstrijske in slovenske zakonodaje in tudi ne za presojo skladnosti ravnanja avstrijskega policista s slovensko zakonodajo na področju Republike Avstrije, ob presoji sodišča, da podatki, ki so jih posredovali avstrijski varnostni organi, zadostujejo dokaznemu standardu utemeljenih razlogov za sum.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDDPO-2 člen 26. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb člen 9. Direktiva Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic člen 4, 4/2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje izkazano - davek od dohodka pravnih oseb - dividende - odhodki, potrebni za pridobitev dividend - nepriznani odhodki - nepriznanje odhodkov po fiksni stopnji - pravo EU
Nepriznani odhodki iz 26. člena ZDDPO-2 niso odvisni od tega, ali je zavezanec knjižil oziroma dejansko imel odhodke v zvezi s pridobitvijo izvzetih dohodkov.
podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - prepozna tožba - zavrženje tožbe in posledično zavrženje začasne odredbe - prepozna tožba – skupna obravnava pritožbe zoper zavrženje tožbe in posledično zavrženje začasne odredbe
Kadar se zavrže tožba, se posledično zavrže tudi predlagana začasna odredba.
Tožba je prepozna, če je vložena po preteku 30-dnevnega roka od vročitve odločbe, s katero je bilo v upravnem postopku dokončno odločeno.
ZKP člen 100, 105, 105/2, 371, 371/1-11, 372, 372-5, 421, 424, 426, 503. KZ-1 člen 74, 75, 76.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – odločba o odvzemu premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - adhezijski postopek - premoženjskopravni zahtevek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku – zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Ukrep odvzema premoženjske koristi je v razmerju do premoženjskega zahtevka subsidiarne narave. Ob dejstvu, da iz opisa dejanja v izreku izpodbijane sodbe izhaja, da so si obsojenci s kaznivim dejanjem prilastili stvari in denar v skupni vrednosti najmanj 65.429,88 EUR, bi moralo sodišče prve stopnje glede na sprejeto (sicer nepravilno) odločitev, da oškodovanca s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo, ugotoviti, ali so v obravnavanem primeru izpolnjeni zakonski pogoji za izrek ukrepa odvzema premoženjske koristi. Po presoji Vrhovnega sodišča so bili podani pogoji za odvzem premoženjske koristi najmanj v višini, kot izhaja iz izreka sodbe ugotovljena vrednost premoženjske koristi, ki so si jo obsojenci pridobili s kaznivim dejanjem. Ker sodišče prve stopnje te premoženjske koristi obsojencem ni odvzelo, je kršilo prvi odstavek 75. člena KZ-1.
Dva spora sta po ustaljeni sodni praksi identična, če sta podani subjektivna istovetnost (v obeh pravdah nastopata isti stranki) in objektivna istovetnost (v obeh zadevah sta istovetna tožbena zahtevka, pri čemer se istovetnost primerjanih zahtevkov ne presoja le po višini, pač pa predvsem po njuni podlagi in je podana, kadar je pravno razmerje, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde; če je dejanska podlaga različna, ne gre za res iudicata).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZOro-1 člen 14, 14/2-3, 16, 16/2-1, 16/2-4. KZ-1 člen 82.
orožje – odvzem orožja in orožnega lista – zanesljivost posameznika – zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Z izpostavljenim vprašanjem revident pomembnega pravnega vprašanja (od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi) ni izpostavil na zahtevani način, poleg tega pa odločitev v zadevi ni odvisna od izpostavljenega vprašanja.
ZDavP-2 člen 74, 74/3, 74/4, 88, 88/2. ZDDV-1 člen 39, 39/2. ZS člen 113a. Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 člen 139. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 267.
davek na dodano vrednost - DDV - odprava, razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - prepozna pritožba - očitna kršitev - obseg presoje - navidezni posli - davčno izogibanje - visoki presežki DDV - popravek izstopnega DDV - odprava nevarnosti izgube davčnih prihodkov - zavrnitev odbitka vstopnega DDV - vsebina računov, ki se nanašajo na negradbene storitve in dobave blaga - pomanjkljivi računi - ekonomska vsebina posla - predhodno vprašanje SEU - pomanjkanje prejudicialnosti oziroma relevantnosti
Spreminjanje odločb še zlasti po njihovi dokončnosti in pravnomočnosti zmanjšuje zaupanje v pravo, zato se izredna pravna sredstva umeščajo v sistem za zagotovitev sanacije le najhujših napak pri urejanju upravnopravnih razmerij. V skladu z navedenim je Vrhovno sodišče v okviru vloženega izrednega pravnega sredstva odprave, razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici po drugem odstavku 88. člena ZDavP-2 presojalo, ali je bilo v obravnavani zadevi očitno kršeno materialno pravo.