predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije – nedenarni tožbeni zahtevek – opredelitev vrednosti tožbenega zahtevka – dovoljenost revizije
Iz predloga za dopustitev revizije in priloženih sodb druge in prve stopnje ne izhaja, da je vrednost spornega predmeta nedenarnega zahtevka nedoločena. To pomeni, da strankam o takem zahtevku revizija ni zagotovljena in je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti.
ZDDPO-2 člen 62, 63, 66, 67. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in svetom ministrov Srbije in Črne Gore o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja, s protokolom člen 24. URS člen 8. ZDavP-2 člen 383.
davek od dohodka pravnih oseb - izogibanje dvojnemu obdavčenju - rezident je slovenska družba - odbitek davka, ki ga je slovenski rezident plačal v Srbiji - prenos odbitka v bodoča oziroma pretekla davčna obdobja - (ne)enako obravnavanje davčnih zavezancev
Prenos odbitka davka, plačanega v Srbiji, od dohodka pravne osebe, ustvarjenega v Srbiji, v prihodnja oziroma pretekla davčna obdobja v Sloveniji ni mogoč.
Konvencija se uporablja le toliko, kolikor sta se državi dogovorili, glede nedogovorjenega se za slovenske rezidente uporablja slovenski zakon.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - pripor - odreditev pripora - sklep o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja - utemeljen sum
Zahteva po konkretizaciji očitanega ravnanja v sklepu o odreditvi pripora izhaja tudi iz pravice vsakogar, ki mu je odvzeta prostost, da je obveščen o razlogih za odvzem prostosti ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnik je primarni tožbeni zahtevek oziroma tožbo za ugotovitev neveljavnosti oporoke umaknil (primerjaj 188. člen ZPP), tako da je pravnomočno vsebinsko odločeno (zgolj) o (prvotno) podrednem tožbenem zahtevku za ugotovitev prave oporočiteljeve volje, glede katerega vrednost spornega predmeta ni (bila nikoli) opredeljena. Revizija zato ni dovoljena.
O navideznem steku med kaznivim dejanjem zlorabe položaja in ponareditve poslovnih listin zaradi razmerja inkluzije (ne pa konzumpcije) bi bilo mogoče govoriti le ob obsodbi obsojenca za obe v obtožnici očitani mu kaznivi dejanji.
Po 105.a členu ZPP je plačilo sodne takse procesna predpostavka za pritožbo. Izostanek njenega plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in v katerem ga pouči na posledice neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks za posledico presumpcijo umika pritožbe.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1-1, 78, 78/1. ZDSS-1 člen 5, 7, 9, 12, 13, 63. ZPP člen 19, 23, 23/1.
mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe delavcu invalidu – upravni akt – sodno varstvo - priznanje invalidnosti - odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi - sodna pristojnost
Mnenje komisije je po že ustaljeni sodni praksi zgolj procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu, pri čemer je pravilnost ugotovitev komisije podvržena sodni presoji v okviru individualnega delovnega spora za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, ki ga sproži delavec invalid.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDDPO-1 člen 20. ZDavP-2 člen 76.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb - davčno nepriznani odhodki - odhodki, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti - dokazno breme
Glede na ugotovitve in okoliščine primera prodaja delnic MMSG v 13 dneh od njihovega nakupa po več kot 70 % nižji ceni glede na nakupno ceno ni bila oziroma ni bilo izkazano, da je bila nujna zaradi zmanjšanja nadaljnje izgube zaradi padanja vrednosti delnic, tudi revizijsko sodišče ocenjuje, da izguba, ki je iz tega posla nastala, ne izpolnjuje pogoja za davčno priznanje odhodkov iz 1. točke drugega odstavka 20. člena ZDDOP-1.
Revident ni izkazal, da so bila plačila tujim družbam za storitve finančnega posredništva odhodki, ki so bili neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in posledica opravljanja dejavnosti. Ne gre za to, da storitve poslovnega posredovanja same po sebi ne morejo biti priznanje kot davčni odhodek, temveč za to, da revident med postopkom ni izkazal, da bi te storitve bile neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti. Takšnemu zaključku revident v reviziji sicer konkretizirano nasprotuje, a, ker gre za dokazno oceno, na katero je revizijsko sodišče vezano, s takšnimi navedbami ne more uspeti.
DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016366
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - posebno premoženje zakonca - poslovni delež - povečanje vrednosti poslovnega deleža - vlaganje skupnega premoženja v obstoječe posebno premoženje
V času zakonske zveze povečana vrednost poslovnega deleža, ki ga je pridobil eden od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze, spada v posebno premoženje tega zakonca. V sistemu zasebne lastnine spada namreč povečanje vrednosti kapitala v premoženje tistega, ki ima v lasti kapital, saj je temelj za prisvajanje lastninska pravica in ne delo.
ZKP člen 17, 329, 371, 371/1-5, 371/1-11, 371/2. URS člen 23, 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost – predlog oškodovanca - pravice obrambe - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti
Pooblastilo senata, da dokaze izvaja tudi po uradni dolžnosti (oziroma, da lahko izvaja dokaze in ugotavlja določena dejstva celo proti volji strank), izhaja iz temeljnega načela iskanja materialne resnice.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016593
ZVPot člen 35, 37a, 37c, 39, 39/2, 48, 48/1. OZ člen 468. OZ člen 70, 393.
zahteva za varstvo zakonitosti – pogodba o dobavi toplotne energije – pogodbene stranke – sklenitev pogodbe z upravnikom večstanovanjske stavbe – tožba dobavitelja zoper etažnega lastnika - pravice odjemalca toplotne energije do dobavitelja – plačilo – deljene obveznosti - delilnik stroškov – stvarne napake – uveljavljanje pravic iz odgovornosti za napake - varstvo potrošnikov
Tožbeni zahtevek in dejanska podlaga spora utemeljujeta zaključek, da so nasprotna stranka pogodb o dobavi toplote (le) vsi odjemalci skupaj in da tožeča stranka dobavlja toploto na odjemni mesti, ki sta skupni za vse odjemalce. Na teh mestih se ugotovi količina dobavljene toplote, katere cena predstavlja skupno v skladu z delilnikom deljivo obveznost vseh odjemalcev. Med odjemalce se namreč skupna obveznost deli po njihovem „notranjem ključu“ oziroma delilniku stroškov, ki predstavlja dogovorjen način delitve v skladu z drugim odstavkom 393. člena OZ. V ta način delitve obveznosti med več dolžnikov tožeča stranka kot dobavitelj toplote ne more posegati, pač pa lahko (in mora) skupno obveznost odjemalcev mednje razdeliti le upoštevajoč ta ključ (delilnik).
Toženec kot potrošnik zaradi tega ni prikrajšan in ostaja do dobavitelja v enakem položaju, kot bi bil, če bi mesečno te stroške razdeljeval upravnik. Še vedno mu ostaja pravica reklamacije dobavljene količine na odjemni mesti. Tudi dostop do „dokaznega gradiva“ mu zaradi tega ni omogočen ali znatno otežen, saj mu mora upravnik na njegovo zahtevo predložiti račune dobaviteljev in ima tako možnost preverjanja pravilnosti zaračunanega zneska glede skupne količine dobavljene toplotne energije in tudi pravilnost delitve zneska glede na dogovorjen delilnik. Ni pa mogoče upoštevati reklamacij računov, ki se nanašajo na toženčevo individualno porabo toplote („poraba tople vode po števcu v stanovanju“) in ne na porabo na odjemnem mestu.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - postopek za določitev odškodnine - zamuda s plačilom odškodnine - zakonske zamudne obresti - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče
Razlastitvena upravičenka je z izpolnitvijo obveznosti plačila odškodnine v zamudi (najkasneje) s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. Zato sta predlagatelja upravičena do vtoževanih zakonskih zamudnih obresti od naslednjega dne po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi dalje.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - pogodba o preužitku - premoženje pridobljeno s pogodbo o preužitku - posebno premoženje zakonca - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - enotnost premoženja - določno uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju
Od stališča, da se delež določa na podlagi celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja, ni mogoče odstopiti, ko gre za vložek posebnega premoženja v skupno premoženje. Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje tudi sicer ne omogoča odstopa od celovite obravnave skupnega premoženja v smislu določitve višjega deleža na stvari, v katero je bilo vloženo posebno premoženje. Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje lahko vpliva le na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju kot celoti, razen če so podane specifične okoliščine konkretnega primera.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Tudi, če bi bilo dejstvo, da je nekaj sodnikov krajevno in stvarno pristojnega sodišča, ki v konkretni zadevi sploh ne sodijo, članov istega društva kot zakonita zastopnica tožnikov, izkazano, tega ne bi bilo moč subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - podaljšanje pripora - odgovor na predlog za podaljšanje
Zagovornik bi kot prava vešča stranka moral biti seznanjen z zakonskim 24-urnim rokom za podajo odgovora na predlog državnega tožilca za podaljšanje pripora.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagateljica izpodbija edino odločitev o nedenarnem tožbenem zahtevku, glede katerega vrednost spornega predmeta ni (bila) opredeljena, zato predlog ni dovoljen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - mati stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča - sodnik
Objektivna nepristranskost sodišča bi utegnila biti prizadeta, če bi v sporu sodilo sodišče, na katerem funkcijo sodnice opravlja mati ene od pravdnih strank, ki je poleg tega v postopku predlagana za pričo.