Zastaranje za bodočo škodo začne teči od trenutka, ko je ta škoda določljiva; ko je torej oškodovanec zvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel realno postaviti odškodninski zahtevek. Ključno je, da je očitano škodno dejanje že zaključeno, le njegove posledice bodo v nadaljnjem obdobju še sukcesivno nastajale. Zato je treba odškodninski zahtevek za bodočo škodo uveljavljati v roku, ki teče od trenutka zapadlosti prve tovrstne terjatve. Tožba za povrnitev prve škode pretrga zastaranje terjatev za povrnitev bodočih škod, saj njihovo zastaranje prične ponovno teči s končanjem prejšnjega spora. Če pa zastara terjatev za povrnitev prve škode, potem preneha tudi pravica zahtevati povrnitev kasneje nastalih enakovrstnih škod.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – izpodbijanje dejanskega stanja v predlogu za dopustitev revizije
Ugotovitev, da tožeča stranka z ravnanjem delavke drugega toženca ni utrpela nobene škode, saj je prejela toliko artiklov, kot jih je plačala, spada v sfero dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje. Teh pa v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ni več dopustno izpodbijati, pri čemer tožeča stranka v zvezi s to ugotovitvijo sodišču druge stopnje ne očita kakšne procesne kršitve.
Tožnica v tej pravdi tako ne varuje svoje originarno pridobljene (pa ne vpisane) izključne lastninske pravice. V takšni situaciji pa je upnik, ki je svojo pravico do poplačila pridobil pred spremembo lastninskega stanja v zemljiški knjigi (njegova dobrovernost pa ni izpodbijana), varovan oziroma razmerje med tožnico in toženčevim dolžnikom na dopustnost izvršbe ne vpliva.
mandatna pogodba – neizpolnitev pogodbene obveznosti - odgovornost odvetnika - pogodbena odškodninska odgovornost – zastaranje odškodninske obveznosti - zapadlost terjatve – začetek teka zastaralnega roka
Zapadlost terjatve iz pogodbenega razmerja določa tudi trenutek pričetka teka zastaralnega roka zaradi odškodninskega zahtevka zaradi nepravilne izpolnitve oziroma neizpolnitve. Pri odškodninski odgovornosti zaradi kršitve pogodbene obveznosti pa je pomembno tudi, da oškodovanec izve za škodo.
Tožnikova prizadevanja, da bi z uveljavljanjem pravnega varstva zoper drugega kupca nepremičnine škodo zmanjšal, ne morejo vplivati na začetek teka zastaralnega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0016214
ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 377.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov zaradi kršitve materialnih avtorskih pravic - zavrženje revizije
Tožnik je s tožbo (objektivno) kumuliral dva premoženjska nedenarna zahtevka, ki temeljita na različnih dejanskih, pa tudi pravnih podlagah. Opredelitev zgolj skupne vrednosti spornega predmeta za dovoljenost revizije ne zadošča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0016347
URS člen 72. ZTLR člen 5, 5/1, 42, 42/1. ZOR člen 156. ZPP člen 258, 358-2.
dopuščena revizija – vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba – imisije – odvzem svetlobe – obligacijski in stvarnopravni tožbeni zahtevek – odstranitev vira nevarnosti – odstranitev objekta – večja škoda – ogroženost zdravja – znatnejša škoda – krajevno običajne razmere – pravica do zdravega življenjskega okolja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba prvostopenjske odločbe pred sodiščem druge stopnje izven obravnave
Neutemeljen je revizijski očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, saj je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje na seji senata spremenilo v skladu z drugo alinejo 358. člena ZPP in zaključilo, da je sodišče prve stopnje pri presoji pravnega standarda krajevno običajnih razmer zmotno presodilo listine, ogledne predmete, ki so v spisu, in posredno izvedene dokaze (3. odstavek 302. člena ZPP), njegova odločba pa se v tem delu opira samo na te dokaze (druga alineja 358. člena ZPP).
Ker drugi, tretji in četrti tožnik v hiši ne živijo, zdravstvene težave prvega tožnika pa so v bistvenem pogojene z njegovo psihično motnjo oziroma boleznijo, ki se je pričela že pred gradnjo toženčevega objekta in toženčev objekt s svojimi imisijami bistveno ne vpliva k pogostejšim pojavljanjem njegove bolezni, je pravilna presoja, da tožnikom zaradi toženčevega objekta večja škoda niti ne grozi niti ne nastaja, zato tožbeni zahtevek po 156. členu ZOR ni utemeljen.
SPZ člen 48, 48/1, 48/2. ZTLR člen 20. OZ člen 190. URS člen 8.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - tujec – ničnost - prirast – odložni pogoj - pridobitev državljanstva
Stranke so začetek učinkovanja dogovora vezale na pogoj, to je na (pričakovano) pridobitev slovenskega državljanstva, ki se je kasneje uresničil. Posledica določitve nekega dejstva kot (odložni) pogoj je, da učinek pogodbe, ki je v nastanku medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank, ne nastopi oziroma pogodba ne začne učinkovati takrat, ko so izpolnjene predpostavke za veljavno sklenitev pravnega posla, pač pa šele, ko (negotovo) dejstvo nastopi.
Sposobnost razsojanja je dejstvo, odvisno od okoliščin konkretnega primera. Nerazsodnost (nesposobnost razsojanja) mora dokazati tisti, ki se nanjo sklicuje.
Zgolj posplošena trditev o možnostih, ki jih ima obsojenec na seji pritožbenega senata, ne zadostuje za utemeljevanje vzročne zveze med zatrjevano kršitvijo in vplivom te kršitve na zakonitost sodbe.
ZKP člen 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/2, 420, 420/5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – jezik v postopku – nedovoljen dokaz – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Pri kršitvi iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je bistvenega pomena, ali se je sodišče seznanilo z vsebino dokaza. Dejstvo, da je sodišče z dokazom razpolagalo, za zatrjevano kršitev ni dovolj.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izločitev sodnika - rok za zahtevo za izločitev – kršitev kazenskega zakona – opis kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik z nakazovanjem na pristranskost sodnikov šele v postopku s pravnimi sredstvi ne more uspešno uveljavljati procesne kršitve iz drugega odstavka 371. člena ZKP kot posledice kršitve iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP.
ZPP člen 378, 391, 391/2. ZOdvT člen 14, 14/4. ZodvT tarifna številka 3100, 3101.
nagrada odvetnika – višina nagrade – prenehanje mandatnega razmerja - ustavitev postopka – zahteva za varstvo zakonitosti
ZOdvT v četrtem odstavku 14. člena loči med pojmoma predčasni zaključek zadeve in prenehanje pooblastila pred zaključkom zadeve. Izjema iz 1. točke tar. št. 3101, ki govori o znižanju količnika le za primer prenehanja mandata, se torej ne more nanašati tudi na primer, ko je postopek ustavljen zaradi umika tožbe pred narokom.
Redno prenehanje mandatnega razmerja z izpolnitvijo naročila v situaciji ustavitve postopka pred narokom še ni nastopilo, zato je pooblaščenec upravičen do odmere polne nagrade po tar. št. 3100 s količnikom 1,3.
Za podaljšanje subsidiarne oblike zaščite so relevantni vsi razlogi, ki jih je prosilec uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito (na podlagi katere mu je bila že priznana subsidiarna zaščita), in ne samo tisti, ki jih je tožena stranka v prvem postopku štela za ključne za priznanje subsidiarne zaščite.
Do kršitve pravil pravdnega postopka ne pride nujno niti v primeru, ko je stranka zahtevala zaslišanje izvedenca, pa temu predlogu sodišče ni sledilo, ker stranka ni podala pripomb, glede katerih bi bilo potrebno izvedenca zaslišati oziroma so bile te pripombe pavšalne, ne-obrazložene oziroma niso povzročile dvoma v pravilnost in popolnost mnenja.
ZZZDR člen 44, 50, 62. OZ člen 3, 564, 564/1. ZPP člen 367, 367/3, 370, 370/1-3, 371, 371/2, 380, 380/2.
premoženjska razmerja med zakonci - sklenitev pravnega posla med zakoncema – pogodba o preužitku – učinki pogodbe – pravice in dolžnosti zakoncev dolžnost preživljanja zakonca - skrb za nepreskrbljenega zakonca – dispozitivnost zakonskih določb – svoboda urejanja obligacijskih razmerij - dopuščena revizija
Stranki pogodbe o preužitku sta lahko tudi zakonca. Zakonca lahko med seboj sklepata vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala tudi z drugimi osebami in n tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti (62. člen ZZZDR). Zakonca lahko skleneta pogodbo o preužitku, čeprav sta si že po zakonu dolžna pomagati (44. člen ZZZDR) in ima nepreskrbljeni zakonec pravico do preživljanja s strani drugega zakonca (50. člen ZZZDR).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014339
ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 28. ZUS-1 člen 71, 71/2, 75, 75/3.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - notranja neskladnost izjav - zunanja neskladnost izjav - obrazloženost sodbe
Sodišče prve stopnje s splošnimi navedbami, kljub sklicevanju na drugi odstavek 71. člena ZUS-1, ni odgovorilo na povsem konkretne tožbene ugovore. Prav tako ni odgovorilo na zatrjevane kršitve materialnega prava, temveč je nekatere od teh pritožničinih navedb opredelilo, kot da pritožnica uveljavlja protiustavnost spornih materialnih določb ZMDZ, kar pa iz tožbe ne izhaja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006771
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/2, 372, 372-1, 395, 395/1. KZ-1 člen 158.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - razžalitev - žaljivost
Pri presoji pravnega standarda žaljivosti sodišče upošteva čas, okoliščine, navade, osebo, kateri so bile žalitve namenjene, ter medsebojne odnose obdolženca in oškodovanca.
URS člen 22. ZDru-1 člen 14. ZPP člen 285, 285, 339, 339/2-8, 370, 370/1-1, 370/1-2, 371, 371/2.
lovsko društvo - izpodbijanje odločbe disciplinskega organa društva - sodno varstvo - pravni interes za vložitev tožbe - oblikovalna tožba - ugotovitveni tožbeni zahtevek - materialno procesno vodstvo - pritožbena - navajanje novih dejstev v pritožbi - dopuščena revizija
Namen varstva na podlagi 14. člena ZDru-1 ni nujno povezan le z neposrednim posegom v položaj člana društva temveč je širši in zagotavlja tudi sodno varstvo objektivne zakonitosti. To za konkretni spor pomeni, da prestana disciplinska sankcija ne more predstavljati razloga za neobstoj pravnega interesa po 14. členu ZDru-1, saj se kaže tudi v pričakovanju člana društva, da združenje katerega član je, pri svojem delovanju postopa zakonito in strokovno.
Pravni interes za oblikovalno tožbo se domneva, zato bi moralo sodišče prve stopnje v primeru dvoma v obstoj pravnega interesa tožnika v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati, da svoj pravni interes opredeli.
Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 13, 13/1, 13/4. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 22, 71. ZKme-1 člen 32. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 člen 13, 13/1-2. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 288, 288/1.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - uporaba predpisa EU - izpolnjevanje materialnih pogojev - prvi lastniški prevzem kmetije - odgovornost organa, ki odloča
Tožnik je upravičen do sredstev iz naslova ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij, ker je v času vložitve prošnje izpolnjeval vse pogoje za dodelitev pomoči, kot to določa prvi odstavek 13. člena Uredbe Komisije, ki se uporablja neposredno. Zavrnitve tožnikove vloge pa ni mogoče utemeljiti z uporabo določbe četrtega odstavka 13. člena Uredbe Komisije, saj ta ne določa materialnega pogoja za pridobitev pravice do sredstev iz naslova obravnavanega ukrepa.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014416
ZMZ člen 74, 74/2. Direktiva Sveta 2005/85/ES o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 39. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 47. URS člen 18. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
mednarodna zaščita - prepozna tožba
Če je v postopkih mednarodne zaščite tožba vložena po izteku roka iz drugega odstavka 74. člena ZMZ, se kot prepozna zavrže.