ZUS-1 člen 4, 28, 36, 36/1-2, 36/1-6. ZIntPK člen 11, 11/2, 13, 13/8, 15, 15/1. URS člen 22, 23, 25.
Komisija za preprečevanje korupcije - pritožba - osnutek ugotovitev o konkretnem primeru – postopek izdaje - poseg v človekove pravice – tožba v upravnem sporu – pravni interes - akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist - ugoditev pritožbi - subsidiarna uporaba ZUP - tožba po 4. členu ZUS-1 - sodelovanje v dokaznem postopku
Pravni interes za vložitev tožbe v upravnem sporu na ugotovitev kršitve ustavnih pravic po 4. členu ZUS-1 ni enak pravnemu interesu tožnika v postopku, ki ga vodi tožena stranka, oziroma pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu na ugotovitev kršitve ustavnih pravic ni mogoče pogojevati z obstojem pravnega interesa oziroma izboljšanjem tožnikovega pravnega položaja v postopku, ki ga vodi tožena stranka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006771
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/2, 372, 372-1, 395, 395/1. KZ-1 člen 158.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - razžalitev - žaljivost
Pri presoji pravnega standarda žaljivosti sodišče upošteva čas, okoliščine, navade, osebo, kateri so bile žalitve namenjene, ter medsebojne odnose obdolženca in oškodovanca.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014416
ZMZ člen 74, 74/2. Direktiva Sveta 2005/85/ES o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 39. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 47. URS člen 18. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
mednarodna zaščita - prepozna tožba
Če je v postopkih mednarodne zaščite tožba vložena po izteku roka iz drugega odstavka 74. člena ZMZ, se kot prepozna zavrže.
OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016382
OZ člen 22, 22/1, 22/3. ZKZ. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
prodaja kmetijskih zemljišč - predmet obveznosti - stavbna zemljišča - ponudba - vabilo k dajanju ponudb
Revizija je dopuščena glede pravnih vprašanj:
- ali ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč, v kateri so zajete tudi posamezne stavbne parcele (le štiri), vložena po določilih ZKZ in v kateri ponudnik navede pogoj, da se prodaja izključno kot celota, ponudnika veže glede vseh nepremičnin (tudi stavbnih);
- ali se v primeru paketne prodaje nepremičnin, v katerih so tudi stavbne parcele, režim prodaje za stavbne parcele podredi strožjemu režimu prodaje po ZKZ;
- ali je dopustno del „paketne“ ponudbe, ki se nanaša na stavbna zemljišča, pravno obravnavati kot predlog oz. vabilo k dajanju ponudb po tretjem odstavku 22. člena OZ in posledično šteti, da s sprejemom izjave o sprejemu ponudbe ni nastal zavezovalni pravni posel, zaradi česar ni obveznosti ponudnika za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – uporabnina - cesija
Razloga za ugoditev tožbenemu zahtevku glede na ugovarjano aktivno legitimacijo tožnika sta dva: cesija terjatve in upravičenja tožnika kot kupca iz prodajne pogodbe. Predlog se koncentrira le na vprašanja, ki izvirajo iz cesije terjatve, medtem ko drugega razloga (pogodbenega temelja) predlagateljica ne napada, zato s tako omejeno revizijo v nobenem primeru ne bi mogla uspeti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006723
ZKP člen 372, 372-1, 372-5. KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – dokazna ocena – kršitev kazenskega zakona - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza – odločba o kazenski sankciji
Če več udeležencev v cestnem prometu s svojim protipravnim ravnanjem prispeva k prometni nesreči, odgovarjajo za kaznivo dejanje vsi tisti, katerih dejanja so v neposredni vzročni zvezi z nastankom prepovedane posledice.
Prepovedane posledice ne bi bilo moč pripisati ravnanju obsojenca le, če bi se izkazalo, da bi do posledice prišlo tudi, če bi obsojenec ravnal v skladu s predpisi, ali če bi bila prepovedana posledica objektivno nepredvidljiva.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po drugem odstavku 420. člena ZKP je kot razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, torej zatrjevanje, da odločilna dejstva niso bila pravilno ali v celoti ugotovljena.
Tožnik uveljavlja pravno neučinkovanje dveh pravnih dejanj. Gre za objektivno kumulacijo dveh premoženjskih nedenarnih zahtevkov, ki temeljita na različnih dejanskih podlagah, tožnik pa je v tožbi navedel zgolj en(otn)o vrednost spornega predmeta, zato je ta nediferencirana.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – dokazni postopek - dokazni predlog – izvedenstvo – odločba o kazenski sankciji
Predlog strank za izvedbo dokazov mora biti določen, nanašati se mora na dejstvo, ki je pomembno za pravilno presojo zadeve, ter temeljiti na splošnih izkustvenih pravilih, da je s predlaganim dokazom zatrjevano dejstvo mogoče ugotoviti.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014339
ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 28. ZUS-1 člen 71, 71/2, 75, 75/3.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - notranja neskladnost izjav - zunanja neskladnost izjav - obrazloženost sodbe
Sodišče prve stopnje s splošnimi navedbami, kljub sklicevanju na drugi odstavek 71. člena ZUS-1, ni odgovorilo na povsem konkretne tožbene ugovore. Prav tako ni odgovorilo na zatrjevane kršitve materialnega prava, temveč je nekatere od teh pritožničinih navedb opredelilo, kot da pritožnica uveljavlja protiustavnost spornih materialnih določb ZMDZ, kar pa iz tožbe ne izhaja.
SPZ člen 48, 48/1, 48/2. ZTLR člen 20. OZ člen 190. URS člen 8.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - tujec – ničnost - prirast – odložni pogoj - pridobitev državljanstva
Stranke so začetek učinkovanja dogovora vezale na pogoj, to je na (pričakovano) pridobitev slovenskega državljanstva, ki se je kasneje uresničil. Posledica določitve nekega dejstva kot (odložni) pogoj je, da učinek pogodbe, ki je v nastanku medsebojnih pravic in obveznosti pogodbenih strank, ne nastopi oziroma pogodba ne začne učinkovati takrat, ko so izpolnjene predpostavke za veljavno sklenitev pravnega posla, pač pa šele, ko (negotovo) dejstvo nastopi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0016214
ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 377.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov zaradi kršitve materialnih avtorskih pravic - zavrženje revizije
Tožnik je s tožbo (objektivno) kumuliral dva premoženjska nedenarna zahtevka, ki temeljita na različnih dejanskih, pa tudi pravnih podlagah. Opredelitev zgolj skupne vrednosti spornega predmeta za dovoljenost revizije ne zadošča.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – obstoj prstnih odtisov v bazi EURODAC - begosumnost - prosti preudarek- zloraba sistema mednarodne zaščite
Dejstva, da je tožnik večkrat v več državah zaprosil za mednarodno zaščito, da je samovoljno potem zapustil to državo, da je brez ustreznih dokumentov prehajal državne meje ter izjavil, da ne želi biti vrnjen v konkretno državo, ki bi bila pristojna za reševanje njegove prošnje, tudi po presoji Vrhovnega sodišča kažejo na utemeljen sum, da bi lahko pred koncem odločitve o pristojni državi zapustil Slovenijo in s tem onemogočil učinkovito odločanje oziroma realizacijo izročitve.
izvršilni postopek - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Upnica je kot sodnica delno razporejena na pristojno sodišče, zato bi odločanje tega sodišča utegnilo vzbuditi vtis pristranskosti tega sodišča.
Ker izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih (ne navaja konkretnih napak, ki naj bi jih storila tožena stranka, ne navaja svojih razlogov za (ne)uporabo določene zakonske določbe), se sodba na podlagi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.
Zahtevki za posamezno obliko (vrsto) nematerialne škode so relativno samostojni. Uveljavljanje zahtevka za povrnitev ene oblike nepremoženjske škode ne pretrga tudi zastaranja za druge oblike nepremoženjske škode, ki v tožbi niso (bile) zatrjevane. Z izrecnim umikom (celotnega) zahtevka, ki se nanaša na povrnitev nepremoženjske škode iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, je tožnik umaknil tudi v tožbi zatrjevano trditveno in dokazno podlago.
Zastaranje za bodočo škodo začne teči od trenutka, ko je ta škoda določljiva; ko je torej oškodovanec zvedel za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogel realno postaviti odškodninski zahtevek. Ključno je, da je očitano škodno dejanje že zaključeno, le njegove posledice bodo v nadaljnjem obdobju še sukcesivno nastajale. Zato je treba odškodninski zahtevek za bodočo škodo uveljavljati v roku, ki teče od trenutka zapadlosti prve tovrstne terjatve. Tožba za povrnitev prve škode pretrga zastaranje terjatev za povrnitev bodočih škod, saj njihovo zastaranje prične ponovno teči s končanjem prejšnjega spora. Če pa zastara terjatev za povrnitev prve škode, potem preneha tudi pravica zahtevati povrnitev kasneje nastalih enakovrstnih škod.
Kadar je očitno, da do nastanka pravnega posla ni prišlo, ravnanje strank ne more imeti nikakršnih pravnoposlovnih posledic. Neveljavni pravni posel lahko konvertira, lahko se prilagodi ali celo konvalidira. Pri poslu, ki sploh ne obstoji, pa do opisanih posledic smiselno ne more priti. Nekaj, kar ne obstaja, se ne more spremeniti, niti ne more tisto, česar ni, postati veljavno.
Kadar je torej očitek usmerjen v neobstoj oporoke, ne pridejo v poštev določila ZD o njenih vsebinskih ali oblikovnih pomanjkljivostih po 61., 63. oziroma 76. členu, pač pa lahko tisti, ki meni, da je zapustnikov dedič (bodisi po zakonu ali po starejši oporoki od tiste, katere veljavnost izpodbija), zahteva zapuščino kot dedič po določilih 141. člena ZD in v rokih, kot so navedeni v njem.
Vrhovno sodišče tako poudarja, da z uveljavljanjem neveljavnosti oporoke oziroma njenega neobstoja v zapuščinskem postopku pride do pretrganja zastaranja rokov iz ZD po 365. člen OZ.