dovoljenost predloga za dopustitev revizije – uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zatrjevane kršitve postopka se morajo nanašati na postopanje sodišča druge stopnje in morajo biti uperjene zoper pravnomočno odločbo. V pritožbi neuveljavljanih stranka ne more prvič uveljavljati v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – izpodbijanje dejanskega stanja v predlogu za dopustitev revizije
Ugotovitev, da tožeča stranka z ravnanjem delavke drugega toženca ni utrpela nobene škode, saj je prejela toliko artiklov, kot jih je plačala, spada v sfero dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje. Teh pa v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ni več dopustno izpodbijati, pri čemer tožeča stranka v zvezi s to ugotovitvijo sodišču druge stopnje ne očita kakšne procesne kršitve.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava – dopuščena revizija
Višina odškodnine zaradi imisij.
Tožniki sodijo v skupino tistih, ki so bili med najbolj obremenjenimi z nedovoljenimi imisijami; njihova hiša je od ceste oddaljena 5 – 6 metrov, v relevantnem obdobju 57 mesecev sta bila dva od njih zaradi službe oziroma šole delno dnevno odsotna, eden je bil 11 mesecev brezposeln, ostalo obdobje je bil zaradi službenih obveznosti delno dnevno odsoten, zadnji pa del relevantne dobe brezposeln (in kasneje upokojen), pred tem je zaradi službenih obveznosti delno dnevno odsoten.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 91, 96. ZPP člen 86, 86/4, 91, 91/1.
predlog za obnovo revizijskega postopka – dovoljenost - postulacijska sposobnost
Ker je predlog za obnovo postopka vložil tožnik sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, tožnikov predlog za obnovo postopka ni dovoljen.
ZZZDR člen 44, 50, 62. OZ člen 3, 564, 564/1. ZPP člen 367, 367/3, 370, 370/1-3, 371, 371/2, 380, 380/2.
premoženjska razmerja med zakonci - sklenitev pravnega posla med zakoncema – pogodba o preužitku – učinki pogodbe – pravice in dolžnosti zakoncev dolžnost preživljanja zakonca - skrb za nepreskrbljenega zakonca – dispozitivnost zakonskih določb – svoboda urejanja obligacijskih razmerij - dopuščena revizija
Stranki pogodbe o preužitku sta lahko tudi zakonca. Zakonca lahko med seboj sklepata vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala tudi z drugimi osebami in n tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti (62. člen ZZZDR). Zakonca lahko skleneta pogodbo o preužitku, čeprav sta si že po zakonu dolžna pomagati (44. člen ZZZDR) in ima nepreskrbljeni zakonec pravico do preživljanja s strani drugega zakonca (50. člen ZZZDR).
URS člen 22. ZDru-1 člen 14. ZPP člen 285, 285, 339, 339/2-8, 370, 370/1-1, 370/1-2, 371, 371/2.
lovsko društvo - izpodbijanje odločbe disciplinskega organa društva - sodno varstvo - pravni interes za vložitev tožbe - oblikovalna tožba - ugotovitveni tožbeni zahtevek - materialno procesno vodstvo - pritožbena - navajanje novih dejstev v pritožbi - dopuščena revizija
Namen varstva na podlagi 14. člena ZDru-1 ni nujno povezan le z neposrednim posegom v položaj člana društva temveč je širši in zagotavlja tudi sodno varstvo objektivne zakonitosti. To za konkretni spor pomeni, da prestana disciplinska sankcija ne more predstavljati razloga za neobstoj pravnega interesa po 14. členu ZDru-1, saj se kaže tudi v pričakovanju člana društva, da združenje katerega član je, pri svojem delovanju postopa zakonito in strokovno.
Pravni interes za oblikovalno tožbo se domneva, zato bi moralo sodišče prve stopnje v primeru dvoma v obstoj pravnega interesa tožnika v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati, da svoj pravni interes opredeli.
odškodnina zaradi kršitve pogodbene obveznosti – izpraznitev poslovnih prostorov - zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka objektivnega zastaralnega roka
Upoštevajoč določbo drugega odstavka 352. člena OZ začne petletni objektivni zastaralni rok za zastaranje odškodninskih obveznosti teči s trenutkom nastanka škode. Pravilna je odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je bilo to najkasneje v septembru 2001, ko je bil izdan nalog za izpraznitev poslovnih prostorov in ne šele potem, ko je odločitev sodišča v zadevi P 447/2001, da izpraznitveni nalog ostane v veljavi, postala pravnomočna.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče je pri izvedbi dokazov vezano na to, da po resnici in popolnoma ugotovi dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe. Pri tem ni vezano na dokazne predloge strank.
Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 13, 13/1, 13/4. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 22, 71. ZKme-1 člen 32. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 člen 13, 13/1-2. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 288, 288/1.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - uporaba predpisa EU - izpolnjevanje materialnih pogojev - prvi lastniški prevzem kmetije - odgovornost organa, ki odloča
Tožnik je upravičen do sredstev iz naslova ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij, ker je v času vložitve prošnje izpolnjeval vse pogoje za dodelitev pomoči, kot to določa prvi odstavek 13. člena Uredbe Komisije, ki se uporablja neposredno. Zavrnitve tožnikove vloge pa ni mogoče utemeljiti z uporabo določbe četrtega odstavka 13. člena Uredbe Komisije, saj ta ne določa materialnega pogoja za pridobitev pravice do sredstev iz naslova obravnavanega ukrepa.
mandatna pogodba – neizpolnitev pogodbene obveznosti - odgovornost odvetnika - pogodbena odškodninska odgovornost – zastaranje odškodninske obveznosti - zapadlost terjatve – začetek teka zastaralnega roka
Zapadlost terjatve iz pogodbenega razmerja določa tudi trenutek pričetka teka zastaralnega roka zaradi odškodninskega zahtevka zaradi nepravilne izpolnitve oziroma neizpolnitve. Pri odškodninski odgovornosti zaradi kršitve pogodbene obveznosti pa je pomembno tudi, da oškodovanec izve za škodo.
Tožnikova prizadevanja, da bi z uveljavljanjem pravnega varstva zoper drugega kupca nepremičnine škodo zmanjšal, ne morejo vplivati na začetek teka zastaralnega roka.
Do kršitve pravil pravdnega postopka ne pride nujno niti v primeru, ko je stranka zahtevala zaslišanje izvedenca, pa temu predlogu sodišče ni sledilo, ker stranka ni podala pripomb, glede katerih bi bilo potrebno izvedenca zaslišati oziroma so bile te pripombe pavšalne, ne-obrazložene oziroma niso povzročile dvoma v pravilnost in popolnost mnenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0016347
URS člen 72. ZTLR člen 5, 5/1, 42, 42/1. ZOR člen 156. ZPP člen 258, 358-2.
dopuščena revizija – vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba – imisije – odvzem svetlobe – obligacijski in stvarnopravni tožbeni zahtevek – odstranitev vira nevarnosti – odstranitev objekta – večja škoda – ogroženost zdravja – znatnejša škoda – krajevno običajne razmere – pravica do zdravega življenjskega okolja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba prvostopenjske odločbe pred sodiščem druge stopnje izven obravnave
Neutemeljen je revizijski očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, saj je sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje na seji senata spremenilo v skladu z drugo alinejo 358. člena ZPP in zaključilo, da je sodišče prve stopnje pri presoji pravnega standarda krajevno običajnih razmer zmotno presodilo listine, ogledne predmete, ki so v spisu, in posredno izvedene dokaze (3. odstavek 302. člena ZPP), njegova odločba pa se v tem delu opira samo na te dokaze (druga alineja 358. člena ZPP).
Ker drugi, tretji in četrti tožnik v hiši ne živijo, zdravstvene težave prvega tožnika pa so v bistvenem pogojene z njegovo psihično motnjo oziroma boleznijo, ki se je pričela že pred gradnjo toženčevega objekta in toženčev objekt s svojimi imisijami bistveno ne vpliva k pogostejšim pojavljanjem njegove bolezni, je pravilna presoja, da tožnikom zaradi toženčevega objekta večja škoda niti ne grozi niti ne nastaja, zato tožbeni zahtevek po 156. členu ZOR ni utemeljen.
Za podaljšanje subsidiarne oblike zaščite so relevantni vsi razlogi, ki jih je prosilec uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito (na podlagi katere mu je bila že priznana subsidiarna zaščita), in ne samo tisti, ki jih je tožena stranka v prvem postopku štela za ključne za priznanje subsidiarne zaščite.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - izločitev sodnika - rok za zahtevo za izločitev – kršitev kazenskega zakona – opis kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik z nakazovanjem na pristranskost sodnikov šele v postopku s pravnimi sredstvi ne more uspešno uveljavljati procesne kršitve iz drugega odstavka 371. člena ZKP kot posledice kršitve iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP.
ZKP člen 371, 371/1-3, 420, 420/5, 442. ZOPOKD člen 30, 31, 32. URS člen 25, 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – navzočnost na glavni obravnavi – zastopnik obdolžene pravne osebe – določitev zastopnika – izločitev zastopnika – pravice obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Kot zastopnik obdolžene pravne osebe ne more nastopati oseba, zoper katero teče kazenski postopek zaradi istega kaznivega dejanja (razen če je edini član obdolžene pravne osebe).
UPRAVNI SPOR – GRADBENIŠTVO – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014373
ZUS-1 člen 36, 36/2, 83, 83/4, 84, 84/2. ZUP člen 273.
dovoljenost revizije – inšpekcijsko nadzorstvo – inšpekcijski ukrep ustavitve gradnje in odstranitve objekta – pravni interes za revizijo - odprava inšpekcijske odločbe po vložitvi tožbe – začasna odredba - odprava drugostopne odločbe v zvezi s pritožbo
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik v obravnavani zadevi dne 11. 2. 2011 vložil tožbo zoper inšpekcijsko odločbo z dne 22. 11. 2010, ki mu je med drugim nalagala ustavitev gradnje tam navedenega objekta, njegovo odstranitev in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 4. 1. 2011, s katero je bila njegova pritožba zoper prvostopenjsko odločbo zavrnjena. Tožena stranka je v obravnavani zadevi na podlagi 273. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) dne 14. 9. 2011, torej po vložitvi tožbe, izdala odločbo, s katero je svojo odločbo z dne 4. 1. 2011 spremenila tako, da je inšpekcijsko odločbo z dne 22. 11. 2010 odpravila in zadevo vrnila prvostopenjskemu upravnemu organu v ponoven postopek. O tem je sodišče prve stopnje obvestila z dopisom, ki ga je sodišče prejelo dne 20. 9. 2011. Sodišče prve stopnje je o zadevi odločilo s sodbo z dne 27. 3. 2012 in tožbo zavrnilo. Pri tem je očitno prezrlo obvestilo tožene stranke o izdaji nove odločbe z dne 14. 9. 2011 in je tako odločilo o zakonitosti prvostopenjske inšpekcijske odločbe, v zvezi z odločbo tožene stranke, ki v času izdaje sodbe nista več obstajali.
Glede na takšno stanje obravnavane zadeve v času odločanja o reviziji, inšpekcijska odločba, ki jo je tožnik izpodbijal s tožbo v tem upravnem sporu, očitno ne posega (več) v njegove pravice ali njegove neposredne, na zakon oprte osebne koristi. Tožnik si glede na navedeno svojega pravnega položaja (tudi če bi z revizijo uspel) v tem postopku ne more več izboljšati, zato tudi ni več podlage za presojo zakonitosti izpodbijane sodbe prvostopenjskega sodišča v revizijskem postopku.
odprava posledic naravne nesreče – dovoljena revizija - škoda v gospodarstvu - vštevanje že izplačanih sredstev – namen dodelitve sredstev – odločba Evropske komisije – kumulacija pomoči – obseg upravne odločbe – odločitev o enem zahtevku - solidarnostna pomoč - odškodnina - de minimis
Ker se v obravnavanem upravnem sporu presoja zakonitost odločbe tožene stranke, izdane na podlagi revidentove vloge z dne 25. 2. 2008 oziroma zahtevka v znesku 347.306,00 EUR, se Vrhovno sodišče ne opredeljuje do revizijskih ugovorov, ki se nanašajo na vlogo z dne 23. 6. 2010 oziroma zahtevek v znesku 907.000,00 EUR, o katerem ni bilo odločeno z izpodbijano upravno odločbo.