ZDen člen 16, 16/3, 88. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – ničnost razpolaganja po začetku veljavnosti ZDen – vračanje premoženja v naravi – vrednostni kriterij - lastninsko preoblikovanje podjetij
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Glede na to, da je v sodni praksi Vrhovnega sodišča ustaljeno stališče, da prepoved iz 88. člena ZDen preprečuje, da bi zaradi razpolaganja z nepremičnino, za katero obstoji dolžnost vrnitve, prišlo do ovire za vračanje tega premoženja v naravi zaradi lastninske pravice fizičnih ali civilnih pravnih oseb (tretji odstavek 16. člena ZDen), v obravnavani zadevi pa zaradi spornega razpolaganja (pogodbe o brezplačnem prenosu premoženja na revidentko) ni prišlo do ovire za vračanje v naravi, ampak je, nasprotno, revidentka, na katero je bilo premoženje preneseno, z izpodbijano odločbo določena za zavezanko za vrnitev premoženja v naravi, vprašanje ničnosti pogodbe o brezplačnem prenosu nepremičnin, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve. Zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker revidentka v tem upravnem sporu izpodbija položaj zavezanke za vračilo premoženja v naravi, kar po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča ni spor o pravici oziroma obveznosti stranke, izraženi v denarni vrednosti, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - rezultat o obstoju prstnih odtisov – prosti preudarek
Ob pridobljenem podatku iz baze Eurodac in ugotovitvi, katera država je pristojna za reševanje prošnje za mednarodno zaščito in ugotovljeni begosumnosti, je omejitev gibanja utemeljena.
UPRAVNI SPOR – GRADBENIŠTVO – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014373
ZUS-1 člen 36, 36/2, 83, 83/4, 84, 84/2. ZUP člen 273.
dovoljenost revizije – inšpekcijsko nadzorstvo – inšpekcijski ukrep ustavitve gradnje in odstranitve objekta – pravni interes za revizijo - odprava inšpekcijske odločbe po vložitvi tožbe – začasna odredba - odprava drugostopne odločbe v zvezi s pritožbo
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik v obravnavani zadevi dne 11. 2. 2011 vložil tožbo zoper inšpekcijsko odločbo z dne 22. 11. 2010, ki mu je med drugim nalagala ustavitev gradnje tam navedenega objekta, njegovo odstranitev in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 4. 1. 2011, s katero je bila njegova pritožba zoper prvostopenjsko odločbo zavrnjena. Tožena stranka je v obravnavani zadevi na podlagi 273. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) dne 14. 9. 2011, torej po vložitvi tožbe, izdala odločbo, s katero je svojo odločbo z dne 4. 1. 2011 spremenila tako, da je inšpekcijsko odločbo z dne 22. 11. 2010 odpravila in zadevo vrnila prvostopenjskemu upravnemu organu v ponoven postopek. O tem je sodišče prve stopnje obvestila z dopisom, ki ga je sodišče prejelo dne 20. 9. 2011. Sodišče prve stopnje je o zadevi odločilo s sodbo z dne 27. 3. 2012 in tožbo zavrnilo. Pri tem je očitno prezrlo obvestilo tožene stranke o izdaji nove odločbe z dne 14. 9. 2011 in je tako odločilo o zakonitosti prvostopenjske inšpekcijske odločbe, v zvezi z odločbo tožene stranke, ki v času izdaje sodbe nista več obstajali.
Glede na takšno stanje obravnavane zadeve v času odločanja o reviziji, inšpekcijska odločba, ki jo je tožnik izpodbijal s tožbo v tem upravnem sporu, očitno ne posega (več) v njegove pravice ali njegove neposredne, na zakon oprte osebne koristi. Tožnik si glede na navedeno svojega pravnega položaja (tudi če bi z revizijo uspel) v tem postopku ne more več izboljšati, zato tudi ni več podlage za presojo zakonitosti izpodbijane sodbe prvostopenjskega sodišča v revizijskem postopku.
odprava posledic naravne nesreče – dovoljena revizija - škoda v gospodarstvu - vštevanje že izplačanih sredstev – namen dodelitve sredstev – odločba Evropske komisije – kumulacija pomoči – obseg upravne odločbe – odločitev o enem zahtevku - solidarnostna pomoč - odškodnina - de minimis
Ker se v obravnavanem upravnem sporu presoja zakonitost odločbe tožene stranke, izdane na podlagi revidentove vloge z dne 25. 2. 2008 oziroma zahtevka v znesku 347.306,00 EUR, se Vrhovno sodišče ne opredeljuje do revizijskih ugovorov, ki se nanašajo na vlogo z dne 23. 6. 2010 oziroma zahtevek v znesku 907.000,00 EUR, o katerem ni bilo odločeno z izpodbijano upravno odločbo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – vodilni delavec – pogodba o zaposlitvi za določen čas – razlaga pogodbe
V času sklenitve tožnikove pogodbe o zaposlitvi je ZDR za vodilne delavce z nekaterimi samostojnimi pooblastili določal možnost sklepanja pogodb o zaposlitvi tudi za določen čas (peta alineja prvega odstavka 52. člena). Na podlagi te določbe je bilo z vodilnim delavcem mogoče skleniti pogodbo o zaposlitvi tudi za čas trajanja mandata aktualne uprave družbe. Glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi vodilnih delavcev, sklenjenih za nedoločen čas, pa ZDR ni določal nobenih posebnosti, tako da je lahko delodajalec tako pogodbo zakonito odpovedal le iz enega od razlogov iz 88. in 111. člena ZDR.
KPJS člen 50. ZSPJS člen 42. ZKolP člen 3, 9, 28. URS člen 155. ZUJF člen 155.
kolektivni delovni spor - kolektivna pogodba - kršitev kolektivne pogodbe - izvajanje kolektivne pogodbe - odprava nesorazmerja v plačah - sklepanje kolektivne pogodbe - narava kolektivne pogodbe - poseg v pridobljene pravice
Tisti javni uslužbenci, na katere se nanaša ta spor, ki so imeli določeno zapadlost plače za oktober 2010 s 5. 11. 2010, so kot upravičenci iz normativnega dela Aneksa št. 2 h KPJS že pridobili pravico do izplačila višje plače iz naslova odprave tretje četrtine nesorazmerij. Aneks št. 4 h KPJS jim te pravice po tem, ko je začela v celoti pravno učinkovati (z Aneksom št. 2 h KPJS), ni mogel več vzeti. Pri tem tudi nomotehnično ne gre za to, da bi stranke KPJS z Aneksom št. 4 na novo znižale plače z učinkom za naprej, temveč so nepravilno za nazaj spremenile in s to spremembo odložile rok za izvršitev uskladitve iz naslova odprave nesorazmerij, čeprav je pravica do višje plače iz naslova uskladitve tretje četrtine v Aneksu št. 2 že polno pravno učinkovala. Gre torej za poseg in spremembo že dogovorjenega mehanizma usklajevanja in izplačila višjih plač, ki je obenem posegel v pravico do (višjih) plač javnih uslužbencev iz naslova odprave tretje četrtine nesorazmerij.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – dokazno breme
Tožnik zmotno pojmuje pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu v sporih o odpovedi pogodbe o zaposlitvi (82. člen ZDR). Res je breme dokazovanja, da obstaja utemeljen oziroma zakoniti odpovedni razlog, oziroma da gre za zakonito odpoved, na strani tožene stranke, vendar je imel tožnik možnost predlaganja nasprotnih dokazov. Ker je tožena stranka v primeru M. M. dokazovala, da je tožnik tej stranki po telefonu zagotavljal, da mu bo gradbeno dovoljenje izdano v nekaj dneh, tožnik pa nasprotnih dokazov ni predlagal, je sodišče to dejstvo utemeljeno štelo za dokazano.
Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, stranka napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavlja v pritožbenem postopku ali pa nova dejstva in nove dokaze – nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe, ki so obstajali v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti odločbe z izrednim pravnim sredstvom obnovo postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni razlog – krivda – prištevnost – hujša kršitev delovnih obveznosti - odsotnost z dela - obveščanje o odsotnosti
„Kršitev pogodbenih obveznosti“ in „odpovedni razlog“ nista sopomenki, ampak dva različna pojma, ki imata različno vsebino. Kršitev pogodbenih (in drugih) obveznosti iz delovnega razmerja je podana, če delavec ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi ali iz zakona samega. Odpovedni razlog pa je podan, če je izpolnjen njegov dejanski stan. Razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi so zajeti v prvem odstavku 111. člena ZDR.
Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Dejanski stan tega odpovednega razloga ni le kršenje pogodbenih obveznosti (je le eden od elementov), ampak mora biti ta kršitev hujša in storjena naklepoma ali iz hude malomarnosti.
Odpovedni razlog iz 3. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR ni podan že, če delavec najmanj pet dni izostane z dela, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca. Potrebna je še ugotovitev, ali je to moral in mogel storiti.
državna štipendija - pravica do državne štipendije – tujci
Ker je ZUPJS v 65. členu, ne glede na svojo uveljavitev v 15 dneh po objavi, določil, da se začne uporabljati s 1. januarjem 2012, na podlagi njegovih določb od tega datuma dalje ni bilo podlage za priznanje pravice do državne štipendije tožnici kot državljanki Republike Hrvaške in to ne glede na njeno stalno prebivanje na podlagi ustreznega dovoljenja v RS.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - zavrženje revizije
Iz vložene revizije ni razvidno, da bi bila vložena po odvetniku, prav tako pa stranka ni predložila dokazila, da je opravila pravniški državni izpit. Ker revizija ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – določitev datuma trajanja delovnega razmerja – poziv na delo
Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da v sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v katerem delavec – tožnik predlaga odločitev v smislu prenehanja pogodbe na podlagi sodbe sodišča (prvi odstavek 118. člena ZDR), predhodni poziv delodajalca delavcu, da za čas teka spora nastopi delo, ni razlog za ugotovitev razveze pogodbe že z datumom takega poziva delodajalca.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta – prepoved opravljanja dela – razlika v plači
V obravnavani zadevi gre za spor o zakonitosti prepovedi opravljanja dela za čas trajanja postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (spor med strankama glede izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi se vodi posebej) in za plačilo razlike v plači v nespecificiranem znesku, torej ne gre za nobenega od sporov, v katerih je revizija dovoljena.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/1, 379, 379/1. ZDSS-1 člen 34.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti – trditveno in dokazno breme – preiskovalno načelo - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
S to določbo (34. člen ZDSS-1) je v delovnih sporih realizirano preiskovalno načelo, ki pa ga ni mogoče razumeti tako, da sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja tudi dejstva (in za njihovo potrditev izvaja dokaze), ki jih stranke sploh niso navajale. Primarna dolžnost strank je, da navedejo vsa pravno relevantna dejstva in dokaze za njihovo potrditev. Šele, če dokazi, ki so jih ponudile, ne zadoščajo za ugotovitev dejstev, sledi izvedba dokazov po uradni dolžnosti.
javni uslužbenec – razveljavitev pogodbe o zaposlitvi – pogoj za zasedbo delovnega mesta – znanje jezika
Revidentka tako niti ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi niti ob odločanju o predlogu za razveljavitev pogodbe ni izpolnjevala pogoja višje ravni znanja italijanskega jezika. Ker iz izvedenih dokazov izhaja, da revidentka nima zahtevane ravni znanja italijanskega jezika za zasedbo delovnega mesta po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, je bila ta utemeljeno razveljavljena po določbi prvega odstavka 74. člena ZJU.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – opredelitev razloga za odpoved – obseg sodnega varstva
Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga izhaja predvsem iz dejanske obrazložitve odpovednega razloga, na katerega se v odpovedi sklicuje sam delodajalec. Le-ta v sodnem postopku ne more več uveljavljati drugih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma navajati dodatnih razlogov za odpoved pogodbe; če jih uveljavlja, jih sodišče ne upošteva.
ZKolP člen 10, 11, 12, 25, 32, 34. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kolektivna pogodba - veljavnost kolektivne pogodbe – stvarna veljavnost kolektivne pogodbe - delodajalska organizacija z obveznim članstvom – sklicevanje na kolektivno pogodbo v pogodbi o zaposlitvi
Tudi v primeru, ko kolektivno pogodbo na strani delodajalcev ne sklene samo asociacija z obveznim članstvom, ampak poleg nje tudi asociacija s prostovoljnim članstvom, v katero pa določen delodajalec ni včlanjen, kolektivna pogodba za tega delodajalca (ne pa tudi za druge delodajalce, ki so člani) preneha veljati z iztekom prehodnega obdobja iz 32. člena ZKolP (na dan 6. 5. 2009).
ZObr člen 92, 92/1. ZSSloV člen 61, 61/1. ZDR člen 54.
kandidat za vojaka – vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas – obvestilo o nameravanem podaljšanju pogodbe – rok za obvestilo - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Ker revident ni ostal na delu po izteku pogodbe, nova pogodba o zaposlitvi pa mu ni bila ponujena, je zahtevek za ponovno zaposlitve pri toženi stranki neutemeljen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je upoštevalo tudi sodišče druge stopnje izhaja, da je bil odpovedni razlog „poslovni razlog organizacijske narave“, in, da je tožena stranka obstoj tega in takega razloga dokazala. Motiv za organizacijske spremembe je lahko tudi ekonomske narave (znižanje stroškov, slabši poslovni rezultati, ipd.), vendar to ne pomeni, da gre za kakšen drug (poslovni) razlog. Neposredna podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici je bila ukinitev njenega delovnega mesta, torej organizacijska sprememba pri toženi stranki.