odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – opredelitev razloga za odpoved – obseg sodnega varstva
Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga izhaja predvsem iz dejanske obrazložitve odpovednega razloga, na katerega se v odpovedi sklicuje sam delodajalec. Le-ta v sodnem postopku ne more več uveljavljati drugih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma navajati dodatnih razlogov za odpoved pogodbe; če jih uveljavlja, jih sodišče ne upošteva.
ZDR člen 75. ZJU člen 5, 5/1, 154, 154/1, 154/1-3. ZSSloV člen 62, 63. ZObr člen 88, 94.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – negativna službena ocena – vojaška oseba
Ob določitvi posebnih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki so opredeljeni prav v ZObr in ZSSloV, revizijsko sodišče ne ugotavlja razlogov za to, da bi delavcu na obrambnem področju lahko prenehala pogodba o zaposlitvi le z upoštevanjem določbe šestega odstavka 88. člena ZObr - po kateri delavcu, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev, določenih s tem zakonom za poklicno delo na obravnavanem področju, preneha delovno razmerje v ministrstvu z dnem dokončnosti akta o prenehanju delovnega razmerja.
ZDR člen 11, 11/1, 18, 72. ZGD-1 člen 268, 283. OZ člen 73. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delodajalec - pristojna oseba za podajo odpovedi – pooblastilo za odpoved – obstoj pooblastilnega razmerja - poslovodna oseba – pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo
Materialno pravno zmotna je presoja sodišča, da pooblastilo za „izvedbo postopka odpovedi“ ne more vključevati tudi „izdaje izredne odpovedi“. Izvedba postopka izredne odpovedi pomeni tako predvsem odpoved samo – torej njeno podajo ob izpolnjenih vseh predpisanih pogojih: pravočasnost, zagovor, pisnost in obrazloženost, vročitev.
Materialnopravno zmotno je stališče sodišča, da določbe 73. člena OZ ne pridejo v poštev. Praviloma je možna in dopustna tudi naknadna pisna odobritev dejanj pooblaščenca.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je upoštevalo tudi sodišče druge stopnje izhaja, da je bil odpovedni razlog „poslovni razlog organizacijske narave“, in, da je tožena stranka obstoj tega in takega razloga dokazala. Motiv za organizacijske spremembe je lahko tudi ekonomske narave (znižanje stroškov, slabši poslovni rezultati, ipd.), vendar to ne pomeni, da gre za kakšen drug (poslovni) razlog. Neposredna podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici je bila ukinitev njenega delovnega mesta, torej organizacijska sprememba pri toženi stranki.
ZObr člen 92, 92/1. ZSSloV člen 61, 61/1. ZDR člen 54.
kandidat za vojaka – vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas – obvestilo o nameravanem podaljšanju pogodbe – rok za obvestilo - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Ker revident ni ostal na delu po izteku pogodbe, nova pogodba o zaposlitvi pa mu ni bila ponujena, je zahtevek za ponovno zaposlitve pri toženi stranki neutemeljen.
Za podatek, ki je predmet poslovne skrivnosti je značilno, da je znan le določenemu omejenemu krogu ljudi. Podatek, ki je znan ali dostopen širšemu krogu, že po naravi stvari ne more veljati za poslovno skrivnost. Predmet poslovne skrivnosti so podatki, ki za podjetje pomenijo konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu. Pri podatkih, ki na tržni konkurenčni položaj ne vplivajo, ne gre za poslovno skrivnost.
Na
podlagi določb 39. in 40. člena Ustave RS je tožniku zagotovljena pravica do odgovora na javno objavljeno informacijo. V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik v medijih javno predstavljen kot oseba, ki je tako ali drugače škodovala toženi stranki, zato je imel pravico na enak način javno odgovoriti na te očitke.
ZKolP člen 10, 11, 12, 25, 32, 34. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kolektivna pogodba - veljavnost kolektivne pogodbe – stvarna veljavnost kolektivne pogodbe - delodajalska organizacija z obveznim članstvom – sklicevanje na kolektivno pogodbo v pogodbi o zaposlitvi
Tudi v primeru, ko kolektivno pogodbo na strani delodajalcev ne sklene samo asociacija z obveznim članstvom, ampak poleg nje tudi asociacija s prostovoljnim članstvom, v katero pa določen delodajalec ni včlanjen, kolektivna pogodba za tega delodajalca (ne pa tudi za druge delodajalce, ki so člani) preneha veljati z iztekom prehodnega obdobja iz 32. člena ZKolP (na dan 6. 5. 2009).
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta
Iz dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje nedvomno izhaja, da je pri toženi stranki prišlo do organizacijskih sprememb, ki so v primeru tožnika pomenile ukinitev sektorja, katerega vodja je bil, in obeh delovnih mest v tem sektorju.
Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga in tudi prenehanje potreb po delu tožnika pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da se naloge pooblaščenca še vedno opravljajo (in se morajo opravljati) na drugem delovnem mestu, na zakonitost odpovedi ne vpliva.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sprememba akta o sistemizaciji - reorganizacija - prenehanje potreb po delu - ukinitev delovnega mesta
Spremenjena organizacija dela, ki jo delodajalec izvede tako, da delovne naloge drugače razporedi med zaposlene oziroma jih odda zunanjemu izvajalcu, je utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost odpovedi na tej podlagi.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe
Izrek izpodbijane sodbe, v katerem je sodišče zahtevo za sodno varstvo zavrnilo, nasprotuje razlogom sodbe, v katerih sodišče ugotavlja obstoj olajševalnih okoliščin, zaradi katerih je prekršek posebno lahek in ki torej narekujejo izrek opomina, zato je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, saj izrek sodbe nasprotuje njenim razlogom.
URS člen 14, 22. ZPP člen 287, 287/2. OZ člen 39, 50. ZUS-1 člen 71, 71/2, 75. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2a, 17, 18, 22-3, 28g, 28h, 28f. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2-a, 2-c, 167, 168a, 178, 220, 226.
Ker so bile na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovljene številne objektivne okoliščine, iz katerih izhaja, da je revident vedel, da sodeluje pri transakcijah, ki so namenjene zlorabi sistema DDV, je bil revidentu pravilno odmerjen in naložen v plačilo DDV.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - predlog za pregon – navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi – umik predloga
Le če oškodovanec, ki je bil v redu povabljen kot priča, ne pride na glavno obravnavo in svojega izostanka ne opraviči, se šteje, da je bil predlog za pregon umaknjen.
OZ člen 41, 86, 94, 136. ZPP člen 212, 287, 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
dopuščena revizija – sporazum o o obsegu skupnega premoženja – neveljavnost sporazuma o obsegu skupnega premoženja – sposobnost razsojanja - bistveno zmanjšana razsodnost pogodbene stranke - poslovna sposobnost – omejena poslovna sposobnost – ničnost – izpodbojnost – dokazovanje - dokaz z zaslišanjem priče - zavrnitev dokaznega predloga – substanciranje dokaznega predloga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – opredelitev bistvene kršitve določb pravdnega postopka v pritožbi – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave v postopku – dokazna stiska – primernost dokaza
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno zavrnili dokazni predlog z zaslišanjem tožnikovega očeta in ali bistveno zmanjšana razsodnost utemeljuje sklepanje o omejeni poslovni sposobnosti.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nedenarni in denarni tožbeni zahtevki - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker predlagatelj ni označil vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki prav tako ne izhaja iz priloženih sodb sodišč nižjih stopenj, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – hišna preiskava – uporaba dokazov zoper osebo, zoper katero preiskava ni bila urejena - vročitev odredbe
Ob ugotovitvi, da je bil pri hišni preiskavi poslovnih prostorov, opravljeni v skladu z odredbo sodišča in določbami ZKP navzoč tudi obsojenec kot direktor družbe in dejanski uporabnik poslovnih prostorov, ni razlogov, da sodišče ne bi smelo zoper obsojenca uporabiti dokazov, pridobljenih pri hišni preiskavi, ali dokazov, ki so bili pridobljeni na podlagi teh dokazov, četudi so bili pridobljeni z uporabo odredbe o hišni preiskavi, ki je bila izdana zoper drugo osebo.
Zakonik o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino Jugoslavijo člen 1. Zakon o konfiskaciji premoženja in izvrševanju konfiskacije (ZKIK 1945) člen 28.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora - zaplemba premoženja
Priglasitev (poročilo) Krajevnega ljudskega odbora je šteti za kazensko sodbo, se pa fikcija ne razteza tudi na to, da je bil v teh zadevah izveden kazenski postopek in pri tem tudi vložena obtožnica. Razveljavitev priglasitve v celoti omogoča odpravo krivic, ki so bile na takšni podlagi povzročene.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s prodajo v izvršilnem postopku
Tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe zaradi pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ni primerno sredstvo za odpravo morebitnih kršitev (procesnega in materialnega prava), ki jih je zagrešilo izvršilno sodišče.
Ker tožnik reviziji ni priložil predloga za dopustitev revizije, v postopku z revizijo pa se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je revizijsko sodišče revizijo zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.
ZST-1 člen 34a, 34a/1. ZUS-1 člen 31, 31/1, 31/2, 35, 42, 42/1.
ugovor zoper plačilni nalog – razdružitev postopkov – kumulacija zahtevkov – predhodni preizkus tožbe - poziv na odpravo pomanjkljivosti
Če stranka s tožbo izpodbija več upravnih aktov, sodišče pa presodi, da v tej zadevi niso izpolnjeni pogoji za kumulacijo tožbenih zahtevkov, mora tožnika opozoriti na to pomanjkljivost in ga pozvati, da pomanjkljivost odpravi. Če se tožnik odloči za samostojno tožbo, sodišče prve stopnje za to tožbo naloži plačilo sodne takse. V nasprotnem primeru sodišče prve stopnje tako tožbo, katere pomanjkljivosti tožnik tudi po posebnem pozivu sodišča ni odpravil, kot nepopolno zavrže.