ZKP člen 39, 39/1-5, 371, 371/1-2, 371/1-11, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izločitev sodnika - nepristranskost sodnika – sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča
Izločitveni razlog po 5. točki prvega odstavka 39. člena ZKP je podan, kadar sodnik izda konkretno odločbo ali sodeluje pri njeni izdaji in naj bi odločal o pravnem sredstvu zoper isto odločbo. Določba preprečuje, da bi isti sodnik v isti zadevi o isti odločbi odločal v različnih funkcijah, ne prepoveduje pa sodniku soditi istemu obdolžencu v različnih zadevah.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006663
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 41, 288, 288/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – kriva ovadba – odločba o kazenski sankciji – odmera kazni – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti pri izpodbijanju odločbe o kazenski sankciji navaja le, da sodišča za primerljiva kazniva dejanja izrekajo milejše kazni, ne navede pa nobene pravnomočne sodne odločbe ali konkretne okoliščine, ki so jih sodišča pri izbiri in odmeri upoštevala, se Vrhovno sodišče do teh navedb ne more opredeliti.
dopuščena revizija – tožba - negativna ugotovitvena tožba - pravni interes za tožbo - obstoj lastninske pravice
Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa pravilnosti stališča v pravnomočnem sklepu, da tožeča stranka nima pravnega interesa za konkretno negativno ugotovitveno tožbo.
V našem primeru je sodišče prve stopnje prepozno predloženi predlog za dopustitev revizije poslalo tožeči stranki in tako (z vidika konkretne zadeve) kontradiktornost postopka ni bila okrnjena. Vendar pa je treba upoštevati, da mora biti vprašanje popolnosti revizije urejeno na abstraktni ravni in mora pravilo veljati za vse istovrstne primere.
kaduciteta - odgovornost države za zapustnikove dolgove - odgovornost pro viribus hereditatis - zapuščina brez dedičev - stečaj zapuščine odgovornost cum viribus hereditatis - zahteva za varstvo zakonitosti
Ker je položaj države ob prehodu zapuščine nanjo bistveno podoben položaju dediča, je tudi odgovornost države za dolgove zapustnika enaka, kot je odgovornost dediča – država odgovarja pro viribus hereditatis; torej omejeno do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar ne samo s podedovanim, ampak tudi z lastnim premoženjem.
O navidezni pogodbi govorimo, kadar stranki hočeta, da posel nastane le navidez, na zunaj. Stranki torej nočeta, da bi nastopil pravni učinek iz navidezno sklenjenega pravnega posla. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je bil prav to namen pravdnih strank. Tako je pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da tožnikov zahtevek ne more biti utemeljen na podlagi pravil o posojilni pogodbi.
V obravnavani zadevi je tožnik tisti, ki nosi materialno dokazno breme. Ob ugotovitvi sodišč prve stopnje, da je tožencu v tem postopku s pričami uspelo izkazati, da mu je bil tožnik na podlagi preteklega skupnega poslovanja in v zvezi s tem povezanih dogovorov in ne na podlagi dogovora o dobičku dolžan plačilo spornih zneskov, bi tožnik, če bi želel uspeti z obogatitvenim zahtevkom, moral z dodatnimi trditvami in dokazi to ovreči. To pa mu po oceni sodišč prve in druge stopnje ni uspelo.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014388
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZMZ člen 50, 50/2-3, 50/3, 80. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. 12. 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 39, 39/1, 39/6.
mednarodna zaščita - pritožba - samovoljna zapustitev azilnega doma po izdaji odločbe - pravni interes za tožbo - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist - izbris iz evidence
Tožnik je z zapustitvijo azilnega doma (in zapustitvijo Republike Slovenije) s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima interesa za pravnomočno dokončanje postopka v Republiki Sloveniji in s tem tudi, da odločba, ki jo njegov pooblaščenec izpodbija s tožbo, očitno ne posega (več) v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
ZTLR člen 28, 28/4, 30, 30/2. Zakon o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije (1930). ZZK. ZZK-1. ZPP člen 367c, 367c/1.
dopuščena revizija – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje – dobrovernost priposestvovalca kot dediča – potrebna skrbnost dediča
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja vsebine in obsega raziskovalne dolžnosti dediča kot priposestvovalca med zapuščinskim postopkom in po njegovem zaključku, da bi bilo zadoščeno tistemu standardu skrbnosti, ki ne izključuje dobe vere.
OZ člen 41, 86, 94, 136. ZPP člen 212, 287, 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
dopuščena revizija – sporazum o o obsegu skupnega premoženja – neveljavnost sporazuma o obsegu skupnega premoženja – sposobnost razsojanja - bistveno zmanjšana razsodnost pogodbene stranke - poslovna sposobnost – omejena poslovna sposobnost – ničnost – izpodbojnost – dokazovanje - dokaz z zaslišanjem priče - zavrnitev dokaznega predloga – substanciranje dokaznega predloga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – opredelitev bistvene kršitve določb pravdnega postopka v pritožbi – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave v postopku – dokazna stiska – primernost dokaza
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno zavrnili dokazni predlog z zaslišanjem tožnikovega očeta in ali bistveno zmanjšana razsodnost utemeljuje sklepanje o omejeni poslovni sposobnosti.
SPZ člen 9, 43, 266, 269. ZPP člen 350, 350/2, 367, 367a, 367c, 367c/3, 370, 370/3, 371, 371/2.
dopuščena revizija – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobrovernost pridobitelja – stanje nepremičnin v naravi in v zemljiški knjigi – zmota – opravičljiva zmota – razlog za zavrnitev dopuščene revizije, neodvisen od dopuščenega vprašanja – pritožba - meje pritožbenega preizkusa – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – vezanost revizijskega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje
Revizijski preizkus dopuščene revizije je razkril, da je bilo izpodbijano stališče le rezervni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka. Primarni in samostojni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka je namreč v dokazni oceni sodišča prve stopnje, ki izključuje kakršnokoli zmoto tožnice. Na to dejansko ugotovitev je revizijsko sodišče vezano, čeprav je pritožbeno sodišče ni preizkusilo, saj je tožnica s pritožbo (ki predlogu za dopustitev revizije ni bila priložena) niti ni opredeljeno izpodbijala. Dopuščena presoja zato ne bi mogla vplivati na tožničin pravdni neuspeh.
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - pravna oseba – zakoniti zastopnik – pravniški državni izpit – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije kot pravne osebe bi bil dovoljen, če bi ga vložila direktorica tožene stranke sama, pod pogojem, da je pravnica z opravljenim pravniškim državnim izpitom, v nasprotnem primeru pa, če bi ga vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ker ni bilo tako, je po določbi prvega odstavka 91. člena ZPP predlog nedovoljen.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
Za odgovornost pravne osebe za prekršek v primeru, ko je storilec prekrška znan in zanj tudi odgovarja, zadošča, da je prekršek storjen pri opravljanju dejavnosti pravne osebe in je bil storjen v imenu pravne osebe ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi.
Za odgovornost odgovorne osebe pravne osebe pa je še vedno treba ugotoviti in obrazložiti, na kateri pravni podlagi, koga in kako je bila odgovorna oseba dolžna nadzirati in katere ukrepe, ki jih je bila dolžna izvajati, je opustila, hkrati pa bi bilo treba argumentirati tudi, zakaj je opustitev dolžnega nadzorstva v konkretnem primeru po moči in učinku enaka neposredni izvršitvi prekrška.
ZDDV člen 34, 40, 40/2, 40/7-1. ZUS-1 člen 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju
zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/2, 22/3. Uredba Komisije (ES) št. določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odbitek vstopnega DDV - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - verodostojne listine - dejanska oprava storitve - vedenje o goljufivih transakcijah - neobrazloženost sodbe - ugoditev reviziji - navidezen pravni posel
V primeru, ko davčni zavezanec predloži ustrezne račune drugega gospodarskega subjekta in je storitev oziroma dobava blaga opravljena (pri čemer niti ni vedno pomembno, ali je dobavo oziroma storitev opravil izdajatelj računa, njegov podizvajalec, ali nekdo drug), je pravico do odbitka vstopnega DDV mogoče zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče materialnopravno pravilno določilo preživninsko obveznost toženca glede na ugotovljeno višino otroškega dodatka, ki ga za oba otroka prejema toženka.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje
Pravnomočen sklep o nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist ni pravnomočna sodna odločba, s katero je bil končan kazenski postopek, temveč gre za drugo odločbo, ki se lahko z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbija le, če so podani pogoji po prvem odstavku 420. člena ZKP.
izvršba – izvršilni naslov – dopolnilni izvršilni naslov – kvalificirane listine – načelo formalne legalitete – domneva o legitimaciji strank v postopku izvršbe – dokazovanje legitimacije strank v izvršbi – prehod terjatve ali obveznosti – javna listina – overjena listina – pravnomočna odločba, izdana v pravdnem postopku – izvršba proti družbeniku – bivši družbenik izbrisane družbe – ugovor dolžnika – družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) – prenehanje družbe – redno prenehanje družbe – prenehanje družbe po skrajšanem postopku – izbris družbe iz sodnega registra – zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti – pravni interes – razveljavitev sklepa o izvršbi – obseg preizkusa revizijskega sodišča – izvršilni stroški – stroški odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti
Izvršilno sodišče je zaradi načela stroge formalne legalitete vezano (poleg obstoja terjatve) tudi na domnevo o legitimaciji strank, ki so označene v izvršilnem naslovu. Izvršba se zato lahko opravi le proti osebi, ki je v izvršilnem naslovu opredeljena kot dolžnica, razen v izjemnih primerih iz 24. in 25. člena ZIZ, ko je pravno nasledstvo izkazano z „dopolnilnim izvršilnim naslovom“ oziroma listino, ki ima enako dokazno moč kot izvršilni naslov – z javno ali s po zakonu overjeno listino, če to ni mogoče, pa s pravnomočno sodbo, izdano v pravdnem postopku. Ugotavljanje prehoda terjatve ali obveznosti, ki ga s kvalificiranimi listinami ni mogoče dokazati, v izvršilnem postopku ni dopustno.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nedenarni in denarni tožbeni zahtevki - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker predlagatelj ni označil vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki prav tako ne izhaja iz priloženih sodb sodišč nižjih stopenj, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2, 421, 421/3, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zaslišanje storilca kot priče – soobdolženec kot priča – zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec se ne more zasliševati kot priča zaradi kaznivih dejanj drugih soobdolžencev, tudi če pride do izločitve postopka zoper posamezne obdolžence. Samo če je bil kazenski postopek zoper obdolženca že pravnomočno končan, se ga lahko v postopku zoper soobdolženca zasliši kot pričo.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – dovoljenost revizije – kumulacija nedenarnih tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – stroški postopka – potrebni stroški – stroški odgovora na revizijo
Prva toženka se v reviziji neutemeljeno sklicuje na vrednost spora, označeno v sodbah sodišč nižjih stopenj (41.729,26 EUR), ki je povzeta iz tožbe, kjer je bila označena nediferencirano kljub objektivni in subjektivni kumulaciji nedenarnih tožbenih zahtevkov (zoper navadna sospornika) z različno dejansko in pravno podlago (drugi odstavek 41. člena ZPP). K morebitnemu drugačnemu sklepanju ne pripomore njeno enostransko in poljubno navajanje različne vrednosti spornega predmeta za primer predloga za dopustitev revizije (15.000,00 EUR), ki jo je označila v isti vlogi in ob povsem enakem izpodbijanem delu.
Stroški revizijskega odgovora, v katerem tožnik vsebinsko odgovarja na revizijo in predlaga njeno zavrnitev, niso bili potrebni, saj je revizijsko sodišče revizijo zaradi razlogov procesne narave zavrglo.