ZDDV člen 34, 40, 40/2, 40/7-1. ZUS-1 člen 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju
zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/2, 22/3. Uredba Komisije (ES) št. določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odbitek vstopnega DDV - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - verodostojne listine - dejanska oprava storitve - vedenje o goljufivih transakcijah - neobrazloženost sodbe - ugoditev reviziji - navidezen pravni posel
V primeru, ko davčni zavezanec predloži ustrezne račune drugega gospodarskega subjekta in je storitev oziroma dobava blaga opravljena (pri čemer niti ni vedno pomembno, ali je dobavo oziroma storitev opravil izdajatelj računa, njegov podizvajalec, ali nekdo drug), je pravico do odbitka vstopnega DDV mogoče zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
Izvršilno sodišče mora biti v fazi odločanja o ugovoru proti sklepu o izvršbi, seznanjeno z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča v nadaljnjem sodnem postopku, saj sicer ne bi imelo podlage za racionalno odločanje.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
Za odgovornost pravne osebe za prekršek v primeru, ko je storilec prekrška znan in zanj tudi odgovarja, zadošča, da je prekršek storjen pri opravljanju dejavnosti pravne osebe in je bil storjen v imenu pravne osebe ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi.
Za odgovornost odgovorne osebe pravne osebe pa je še vedno treba ugotoviti in obrazložiti, na kateri pravni podlagi, koga in kako je bila odgovorna oseba dolžna nadzirati in katere ukrepe, ki jih je bila dolžna izvajati, je opustila, hkrati pa bi bilo treba argumentirati tudi, zakaj je opustitev dolžnega nadzorstva v konkretnem primeru po moči in učinku enaka neposredni izvršitvi prekrška.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006697
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 155/2, 156, 156-3. URS člen 29, 31. ZVCP-1 člen 135. ZPrCP člen 110. KZ-1 člen 328.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – nerazumljivi razlogi – pravice obrambe – izvajanje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev materialnih določb zakona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – prekršek in kaznivo dejanje - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči – zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči
Stek je navidezen, če je storilec z enim ali več dejanji uresničil dejanski stan dveh ali več kaznivih dejanj oziroma prekrškov, ki so v takem medsebojnem odnosu, da jih je mogoče subsumirati samo pod zakonski opis enega kaznivega dejanja oziroma prekrška, ki izključuje uporabo ostalih.
Temeljna dolžnost udeleženca prometne nesreče je res poškodovanim osebam nuditi pomoč, ga pa to ne razbremeni drugih dolžnosti, ki mu jih nalaga drugi odstavek 135. člena ZVCP-1 oziroma drugi odstavek 110. člena ZPrCP, zato ni moč zaključiti, da bi bilo slednje vsebinsko in v celoti zajeto (konzumirano, izrabljeno) v kaznivem dejanju zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči ali da bi bil ta prekršek pogojen z izvršitvijo kaznivega dejanja tako, da brez njega kaznivega dejanja ne bi bilo mogoče storiti, oziroma da bi bilo to dejanje nujna predhodna faza kaznivega dejanja po prvem odstavku 328. člena KZ-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – presoja pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - izčrpanje pravnih sredstev
Sodišču druge stopnje v obrazložitvi odločbe ni treba ponavljati zaključkov in njihovih obrazložitev, če ocenjuje, da razloge v zadostni meri podaja že sodba sodišča prve stopnje, posebej če pritožbeni razlogi ne podajajo nobenih novih argumentov za izpodbijanje sodbe sodišča prve stopnje.
ZIZ člen 35, 35/1, 40c, 40c/3. ZPP člen 17, 17/3, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršba – nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je za odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom še naprej pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem, ki vodi izvršilno zadevo VL 56182/2012.
ZTLR člen 28, 28/4, 30, 30/2. Zakon o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije (1930). ZZK. ZZK-1. ZPP člen 367c, 367c/1.
dopuščena revizija – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje – dobrovernost priposestvovalca kot dediča – potrebna skrbnost dediča
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja vsebine in obsega raziskovalne dolžnosti dediča kot priposestvovalca med zapuščinskim postopkom in po njegovem zaključku, da bi bilo zadoščeno tistemu standardu skrbnosti, ki ne izključuje dobe vere.
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/3, 108/5.
oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje predloga – pravočasna predložitev izjave o premoženjskem stanju
Če tožnik po pozivu sodišča, naj vlogo za oprostitev plačila sodnih taks dopolni tako, da priloži predpisani obrazec pisne izjave o premoženjskem stanju, vloge ne dopolni v postavljenem roku, jo sodišče prve stopnje zavrže.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je predlagatelj v primeru tako imenovane „dejanske razlastitve“, ko je bila posest odvzeta brez izvedbe zakonitega razlastitvenega postopka in proti plačilu odškodnine, ki ne dosega realne vrednosti nepremičnine, šele več let kasneje pa je izdana razlastitvena odločba, upravičen do razlike do popolne odškodnine za razlaščene nepremičnine in do zakonskih zamudnih obresti od tega zneska za čas od odvzema posesti do plačila popolne odškodnine.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče materialnopravno pravilno določilo preživninsko obveznost toženca glede na ugotovljeno višino otroškega dodatka, ki ga za oba otroka prejema toženka.
spor o pristojnosti – izvršba – naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – izvršba na delež družbenika – krajevna pristojnost
Za primer izvršbe na delež družbenika z določbo četrtega odstavka 165. člena ZIZ predvidena smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnine se nanaša le na prodajo deleža (način izvršbe), ne posega pa v pravila o pristojnosti. Pristojnost Okrajnega sodišča v Kopru je tako podana zaradi splošnega pravila iz prvega odstavka 35. člena ZIZ.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku
Posamezniku mora biti zagotovljena pravica do izjave o vsem procesnem gradivu, predloženem v fazi odločanja o pravnih sredstvih, ki utegne vplivati na njegov pravni položaj.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014388
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZMZ člen 50, 50/2-3, 50/3, 80. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. 12. 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 39, 39/1, 39/6.
mednarodna zaščita - pritožba - samovoljna zapustitev azilnega doma po izdaji odločbe - pravni interes za tožbo - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist - izbris iz evidence
Tožnik je z zapustitvijo azilnega doma (in zapustitvijo Republike Slovenije) s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima interesa za pravnomočno dokončanje postopka v Republiki Sloveniji in s tem tudi, da odločba, ki jo njegov pooblaščenec izpodbija s tožbo, očitno ne posega (več) v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
SPZ člen 9, 43, 266, 269. ZPP člen 350, 350/2, 367, 367a, 367c, 367c/3, 370, 370/3, 371, 371/2.
dopuščena revizija – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobrovernost pridobitelja – stanje nepremičnin v naravi in v zemljiški knjigi – zmota – opravičljiva zmota – razlog za zavrnitev dopuščene revizije, neodvisen od dopuščenega vprašanja – pritožba - meje pritožbenega preizkusa – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – vezanost revizijskega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje
Revizijski preizkus dopuščene revizije je razkril, da je bilo izpodbijano stališče le rezervni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka. Primarni in samostojni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka je namreč v dokazni oceni sodišča prve stopnje, ki izključuje kakršnokoli zmoto tožnice. Na to dejansko ugotovitev je revizijsko sodišče vezano, čeprav je pritožbeno sodišče ni preizkusilo, saj je tožnica s pritožbo (ki predlogu za dopustitev revizije ni bila priložena) niti ni opredeljeno izpodbijala. Dopuščena presoja zato ne bi mogla vplivati na tožničin pravdni neuspeh.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje
Pravnomočen sklep o nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist ni pravnomočna sodna odločba, s katero je bil končan kazenski postopek, temveč gre za drugo odločbo, ki se lahko z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbija le, če so podani pogoji po prvem odstavku 420. člena ZKP.
O navidezni pogodbi govorimo, kadar stranki hočeta, da posel nastane le navidez, na zunaj. Stranki torej nočeta, da bi nastopil pravni učinek iz navidezno sklenjenega pravnega posla. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je bil prav to namen pravdnih strank. Tako je pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da tožnikov zahtevek ne more biti utemeljen na podlagi pravil o posojilni pogodbi.
V obravnavani zadevi je tožnik tisti, ki nosi materialno dokazno breme. Ob ugotovitvi sodišč prve stopnje, da je tožencu v tem postopku s pričami uspelo izkazati, da mu je bil tožnik na podlagi preteklega skupnega poslovanja in v zvezi s tem povezanih dogovorov in ne na podlagi dogovora o dobičku dolžan plačilo spornih zneskov, bi tožnik, če bi želel uspeti z obogatitvenim zahtevkom, moral z dodatnimi trditvami in dokazi to ovreči. To pa mu po oceni sodišč prve in druge stopnje ni uspelo.
ZST-1 člen 34a, 34a/1. ZUS-1 člen 31, 31/1, 31/2, 35, 42, 42/1.
ugovor zoper plačilni nalog – razdružitev postopkov – kumulacija zahtevkov – predhodni preizkus tožbe - poziv na odpravo pomanjkljivosti
Če stranka s tožbo izpodbija več upravnih aktov, sodišče pa presodi, da v tej zadevi niso izpolnjeni pogoji za kumulacijo tožbenih zahtevkov, mora tožnika opozoriti na to pomanjkljivost in ga pozvati, da pomanjkljivost odpravi. Če se tožnik odloči za samostojno tožbo, sodišče prve stopnje za to tožbo naloži plačilo sodne takse. V nasprotnem primeru sodišče prve stopnje tako tožbo, katere pomanjkljivosti tožnik tudi po posebnem pozivu sodišča ni odpravil, kot nepopolno zavrže.