določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so bili dolgoletni sodelavci prve tožnice, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
ZP-1 člen 156, 156-1. Uredba o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja člen 3. ZVO-1 člen 112.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – kontrola cen - določitev cene odpada azbestnih cementnih izdelkov - okoljska dajatev
Cena za storitev odlaganja azbestcementnih gradbenih izdelkov, ki z vključenim DDV-jem ne sme presegati 67 EUR na tono prevzetih izdelkov, ne vključuje okoljske dajatve.
V našem primeru je sodišče prve stopnje prepozno predloženi predlog za dopustitev revizije poslalo tožeči stranki in tako (z vidika konkretne zadeve) kontradiktornost postopka ni bila okrnjena. Vendar pa je treba upoštevati, da mora biti vprašanje popolnosti revizije urejeno na abstraktni ravni in mora pravilo veljati za vse istovrstne primere.
Zakonik o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino Jugoslavijo člen 1. Zakon o konfiskaciji premoženja in izvrševanju konfiskacije (ZKIK 1945) člen 28.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora - zaplemba premoženja
Priglasitev (poročilo) Krajevnega ljudskega odbora je šteti za kazensko sodbo, se pa fikcija ne razteza tudi na to, da je bil v teh zadevah izveden kazenski postopek in pri tem tudi vložena obtožnica. Razveljavitev priglasitve v celoti omogoča odpravo krivic, ki so bile na takšni podlagi povzročene.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nedenarni in denarni tožbeni zahtevki - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker predlagatelj ni označil vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki prav tako ne izhaja iz priloženih sodb sodišč nižjih stopenj, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – vzročnost za škodni dogodek – vzročnost za obseg škode
Pritožbeno sodišče je ugovor tožene stranke, da je tožnica zaradi prehitre vožnje prispevala k škodnemu dogodku, zavrnilo s sklicevanjem na ugotovitev izvedenca medicinske stroke, da bi do enakih poškodb prišlo tudi, če bi tožnica vozila v okviru dovoljene hitrosti. Takšno stališče pritožbenega sodišča pa je materialnopravno zmotno. Treba je namreč razlikovati med vzročnostjo za škodni dogodek in vzročnostjo za obseg konkretne škode in podani morata biti obe.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je predlagatelj v primeru tako imenovane „dejanske razlastitve“, ko je bila posest odvzeta brez izvedbe zakonitega razlastitvenega postopka in proti plačilu odškodnine, ki ne dosega realne vrednosti nepremičnine, šele več let kasneje pa je izdana razlastitvena odločba, upravičen do razlike do popolne odškodnine za razlaščene nepremičnine in do zakonskih zamudnih obresti od tega zneska za čas od odvzema posesti do plačila popolne odškodnine.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 481, 481/1-1, 481/1-2. ZIZ člen 15, 40c, 40c/1, 40c/4, 41a, 41a/1, 166, 166/1.
spor o pristojnosti – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – menica – izključna pristojnost – postopek v gospodarskih sporih
Izjema od pravila iz prvega odstavka 40. c člena ZIZ, po katerem je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, prihaja v primeru izvršbe na podlagi priložene menice kot verodostojne listine v poštev le, če bi v primeru ugovora veljala pravila postopka v gospodarskih sporih po 481. členu ZPP (prvi odstavek 41. a člena ZIZ).
ZDDV člen 34, 40, 40/2, 40/7-1. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1-a, 81, 82. ZUS-1 člen 93, 93/1, 94, 94/2. ZPP člen 339, 339/2-8. ZDavP-2 člen 77. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost členi 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168/a, 178, 220, 226.
DDV - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoči gospodarski subjekti - vedenje o goljufivih transakcijah - doseganje standarda „vedel ali bi moral vedeti“ - objektivne okoliščine - dokazno breme - bistvena kršitev postopka - dokazna ocena - zavrnitev dokazov - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - ugovor retroaktivne uporabe zakona - listine - carinski postopek - davčna goljufija - zmotna uporaba materialnega prava - računi - odbitek vstopnega DDV - standard skrbnosti ravnanja gospodarskega subjekta - trošarinski zavezanec
Po mnenju Vrhovnega sodišča gre v obravnavani zadevi za primer, ko je pravico do odbitka mogoče zavrniti le, če se na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je revident vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
Revidentovi ugovori o retroaktivni uporabi zakona niso utemeljeni.
Obdavčitev v zvezi z opisano davčno goljufijo je po mnenju Vrhovnega sodišča neodvisna od dejstva, ali je družba, pri kateri je ugotovljena davčna goljufija, trošarinski zavezanec v carinskih postopkih.
Sodišče prve stopnje bi moralo oceniti listine, s katerimi je dobavo s strani spornih subjektov dokazoval revident.
Objektivne okoliščine, navedene v 28. točki tega sklepa, po mnenju Vrhovnega sodišča glede na vse okoliščine primera ne zadostujejo za sklep, da je revident vedel ali bi moral vedeti za davčno goljufijo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - predlog za pregon – navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi – umik predloga
Le če oškodovanec, ki je bil v redu povabljen kot priča, ne pride na glavno obravnavo in svojega izostanka ne opraviči, se šteje, da je bil predlog za pregon umaknjen.
ZMZ člen 78, 79, 83, 86, 86/6. ZUS-1 člen 76. Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito člen 27, 27/3.
mednarodna zaščita - finančna pomoč
Glede na določbe ZMZ in Pravilnika, izdanega na njegovi podlagi, odločbo Ustavnega sodišča U-I-295/2012 z dne 9. 5. 2013 in izrecne zahteve tožnikov, da se jim odobri razselitev na zasebni naslov, pri čemer so vedeli ali so vsaj morali vedeti, kakšno finančno pomoč lahko v takem primeru pričakujejo, pa so se za razselitev kljub temu odločili, Vrhovno sodišče meni, da ne obstojajo pravne možnosti, niti v določbi prvega odstavka 125. člena URS (sodišče sodi po ustavi in zakonu), da bi se v tem primeru na podlagi pravila exeptio illegalis (na podlagi katerega naj bi se v tej zadevi ne uporabile določbe Pravilnika, na podlagi katerih se v razmerju do minimalnega dohodka izračuna finančna pomoč) za tožnike izračunala finančna pomoč v drugačni višini, kot jo na podlagi minimalnega dohodka in razmerij do tega dohodka, določenih v Pravilniku, določa ZMZ (peti odstavek 83. člena ZMZ).
Vrhovno sodišče se sicer zaveda, da je finančna pomoč, ki jo prejemajo tožniki, majhna. Vendar so za njeno višino tožniki ob vložitvi prošnje za razselitev vedeli, pa so se vseeno hoteli razseliti iz azilnega doma, kjer jim je bila in bi jim bila, če bi se vanj vrnili, osnovna oskrba zagotovljena. Višina finančne pomoči pa je seveda odvisna od finančnih možnosti države, kar se odraža tudi v razpoložljivih proračunskih sredstvih, pri čemer so v Sloveniji uvedeni varčevalni ukrepi na vseh področjih porabe javnih sredstev. Upoštevati pa je treba tudi razmere in s koliko denarja zaradi sedanjega ekonomskega stanja v Sloveniji živijo tudi njeni drugi prebivalci, ki morajo kljub svojemu slabemu finančnemu stanju plačevati davke in prispevke, iz katerih se zagotavljajo tudi finančna sredstva za zagotavljanje pravic prosilcev za mednarodno zaščito.
ZMZ člen 26, 28, 54, 55, 55/1-2, 55/1-3. ZUS-1 člen 71, 71/2.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – dejstva, ki so nepomembna ali zanemarljiva – očitno neizpolnjevanje pogojev po 26. in 28. členu ZMZ - preganjanje - diskriminacija - romska manjšina - zdravstvene težave - dostop do javnih storitev - navedbe pooblaščenca
Glede na to, da tožnica v zvezi z razlogi za zapustitev izvorne države ni ničesar drugega navedla kot to, da je sestra ni več želela vzdrževati, da je tam živela sama in da se ni mogla okopati, je tako navajala zgolj dejstva, ki so nepomembna in zanemarljiva za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
Tožnica ne zatrjuje, da bi bila v izvorni državi kadarkoli preganjana zaradi katerih od razlogov, določenih v Ženevski konvenciji.
Tožena stranka se je opredelila do navedb glede diskriminacije, konkretnejših navedb (v izjavi na zapisnik ali ob podaji prošnje), iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da določeni diskriminacijski ukrepi tožnici povzročajo tudi utemeljen strah pred preganjanjem, pa tožnica ni podala.
V obravnavani zadevi gre za ponovno vloženo zahtevo za uvedbo postopka za priznanje mednarodne zaščite. Za ta postopek veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika – prosilca, saj mora v skladu s prvim odstavkom 57. člena ZMZ oseba sama predložiti dokaze, ki opravičujejo nov postopek.
ZUS-1 člen 22, 64, 64/2. ZPP člen 343, 343/4, 352. ZMZ člen 51, 51/1-4.
mednarodna zaščita – upravni spor – pravni interes za pritožbo - omejitev gibanja - tožba na razveljavitev
V izpodbijanem sklepu tožene stranke odrejeno podaljšanje omejitve gibanja za tožnika je prenehalo učinkovati 26. 7. 2013, zato si tožnik s pritožbo (tudi če bi z njo uspel) svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
mednarodna zaščita – bolezen prosilca – vračanje prosilca po končanem postopku
Tožnik v tožbi ni zatrjeval, da bi mu bilo treba priznati subsidiarno obliko zaščite zaradi njegove bolezni oziroma zaradi tega, ker v izvorni državi (npr. zaradi svoje narodnosti) ne bi bil deležen ustreznega zdravljenja; navajal tudi ni, da zaradi bolezni ne bi bil sposoben vrnitve v izvorno državo; zato so očitki sodišču prve stopnje, da je lapidarno zavrnilo tožbeni ugovor glede tožnikovega zdravstvenega stanja, neutemeljeni.
Po pravnomočnosti odločitve o prošnji za priznanje mednarodne zaščite (seveda v primeru zavrnitve take prošnje) se s prosilcem postopa kot s tujcem po Zakonu o tujcih.
Vprašanje obstoja silobrana je povezano s tehtanjem različnih nasprotujočih si dejstev, dokazov in okoliščin, v katerih je prišlo do očitanega dogodka, kar v postopku odločanja o podaljšanju pripora ni predvideno niti mogoče.
pripor – podaljšanje pripora – ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje z dokazno presojo sodišča prve in druge stopnje v izpodbijanem pravnomočnem sklepu glede obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po vsebini pomeni izpodbijanje s pravnomočno odločbo ugotovljenega dejanskega stanja; iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti v skladu z drugim odstavkom 420. člena ZKP ni mogoče vložiti.
ZMZ člen 60, 61, 61/1, 62, 63, 63/1. Direktiva Sveta (ES) o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah, št. 85/2005 z dne 1. 12. 2005 (Direktiva Sveta 2005/85/ES) člen 27/2-a.
mednarodna zaščita - varna tretja država - zveza med prosilcem in varno tretjo državo - kontakt z uradnimi osebami na letališču
Tožnik je na Hrvaško prispel legalno z letalom iz Moskve, tako da tudi ne more biti dvoma o tem, da je bil, vsaj na letališču, v stikih s hrvaškimi uradnimi organi, kjer bi lahko zaprosil za mednarodno zaščito. Po mnenju Vrhovnega sodišča se je v obravnavanem primeru na ta način (s tožnikovim kontaktom z uradnimi osebami na letališču) vzpostavila potrebna zveza (v smislu Postopkovne direktive) med tožnikom in Republiko Hrvaško.
ZUS-1 člen 71, 71/2. ZMZ člen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 21, 21/1, 23, 26, 28, 53.
mednarodna zaščita - status begunca - status subsidiarne oblike zaščite - strah pred preganjanjem - lastnosti dejanj preganjanja - resna škoda - splošna verodostojnost prosilca
Splošna verodostojnost prosilca je mednarodno priznan standard, ki je ob upoštevanju več pogojev (elementov) tista stopnja kredibilnosti prosilca, ki sicer nima nikakršnih materialnih dokazov o svoji preganjanosti zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini, ki bo dala državi, v kateri prosi za mednarodno zaščito, tisto potrebno podlago, da verjame izjavi prosilca o njegovem preganjanju tudi brez materialnih ali drugih dokazov in mu le na podlagi njegovih izjav podeli mednarodno zaščito.