Zmotno je revizijsko stališče, da je tožnica upravičena do plačila zamudnih obresti za ves čas, ko ni mogla razpolagati s spornimi denarnimi sredstvi, ker naj bi bila podana odškodninska obveza toženke. S tem v zvezi je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da ni podana protipravnost ravnanja potencialnega povzročitelja škode.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/3, 28, 36, 36/1-4. ZZDej člen 87d, 87e. ZPVPJN člen 2.
tožba zaradi molka organa - javno pooblastilo - pobuda za podelitev javnega pooblastila - izbira na javnem natečaju - položaj stranke - sodno varstvo v upravnem sporu
Vlagatelj pobude za podelitev javnega pooblastila s tem dejanjem ne pridobi položaja stranke ali stranskega udeleženca, saj z vložitvijo pobude ne pridobi nobenih materialnopravnih ali procesnih pravic.
dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – učinkovito sodno varstvo – postopek v zvezi z revizijo – vsebina revizije – trditveno in dokazno breme – obseg revizijskega preizkusa – obseg obrazločitve odločbe sodišča tretje stopnje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Učinkovito sodno varstvo v razumnem roku lahko zagotovi le takšna ureditev revizijskega postopka, pri kateri je zagotovljena tako aktivnost sodišča kot tudi ustrezna aktivnost strank.
Dolžnost sodišča do opredelitve je treba razumeti na zrcalen način – kot odsev strankinih pravnih razčlenjevanj, argumentiranj, stališč in razlag. Ker obstoja samo kot odgovor na strankino aktivnost, te pa v konkretni zadevi bodisi ni bodisi je nebistvena ali nesmiselna, se revizijskemu sodišču ni bilo treba obširno ukvarjati z ugovori v reviziji in se v nadaljevanju omejuje le na tiste trditve, ki niso popolnoma vsebinsko prazne in očitno neutemeljene.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - osebna preiskava brez odredbe sodišča - pogoji za izvedbo – sum uničenja dokazov
Osebna preiskava brez odredbe sodišča je izjema, zato s prenizko postavitvijo kriterijev njene uporabe ni dopustno širiti.
Nevarnost, da bo tisti, zoper katerega policija izvršuje sklep o privedbi ali mu je vzela prostost, odvrgel, skril ali uničil predmete, mora temeljiti na okoliščinah konkretnega primera.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006888
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2, 420/5. KZ člen 211, 211/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – goljufija – opis kaznivega dejanja – zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Opis kaznivega dejanja, da je obsojenka brez soglasja in vednosti prvega kupca prodala stanovanje drugemu kupcu in zanj prejela kupnino, čeprav je vedela, da do kupnine ni upravičena, ker je stanovanje že leta 1993 prodala prvemu kupcu, z njim pa je bila tudi dogovorjena, da bo takoj, ko bo vzpostavljena etažna lastnina na večstanovanjskem objektu, uredila zemljiškoknjižno stanje, česar pa ni storila, poleg tega pa je drugemu kupcu zamolčala, da prodaja tuje stanovanje, tako pa si je na škodo prvega kupca pridobila protipravno premoženjsko korist, je dovolj konkretiziran in vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1.
OZ člen 191. ZOR člen 211. ZPP člen 360, 360/1, 370, 370/3.
neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj v nepremičnino – verzija - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - ugotovitev lastninske pravice - volenti non fit iniuria – izognitev sili - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obseg obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje – pomanjkljivosti sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Neutemeljene so revizijske navedbe, da sta bila nasilje in strah pred tožencem odločilna, da je tožnica odplačevala obroke toženčevih kreditov. S temi navedbami skuša tožnica prikazati, da se s prikrajšanjem ni strinjala, ker v skladu z načelom volenti non fit iniuria zahtevek ni utemeljen, če se prikrajšanec s prikrajšanjem strinja (211. člen Zakona o obligacijskih razmerjih oziroma 191. člen Obligacijskega zakonika), vendar je povsem pravilno stališče sodišča prve stopnje, da glede na to, da tožnica ni izkazala vlaganj oziroma da bi odplačevala obroke toženčevih kreditov, niti ni pravnorelevantno, ali je plačevala zaradi strahu pred tožencem, zato sodišče pravilno resničnosti teh trditev ni ugotavljalo.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, t.j. da tožnica vlaganj v nepremičnino ni dokazala, je bilo materialno pravo povsem pravilno uporabljeno in zahtevku ni bilo mogoče ugoditi niti delno, zato je bil pravilno zavrnjen v celoti. Sodišči prve in druge stopnje sicer res večkrat navedeta, da tožnica ni dokazala, da bi v nepremičnino vložila znesek v zatrjevani višini, ali da ni dokazala prikrajšanja v zatrjevani višini, vendar pa je iz celotne in obsežne obrazložitve dokazne ocene mogoče nedvoumno ugotoviti, da tožnica ni dokazala, da bi sploh kaj vložila. Nista pa sodišči prve in druge stopnje zavzeli stališča, kot to zmotno trdi tožnica, da ker tožnica ni dokazala vlaganj v zatrjevani višini, pa zahtevku niti delno ni mogoče ugoditi. Revizijsko sodišče pa še dodatno pripominja, da sodišči prve in druge stopnje glede na podane trditve, predložene dokaze in ugotovljena dejstva zahtevku niti delno nista mogli ugodili in sta ga pravilno zavrnili v celoti.
OZ člen 2, 376. ZPP člen 3, 3/3, 316, 316/2, 339, 339/2-7, 379, 379/1, 385, 385/4, 453a, 453a/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodba na podlagi pripoznave - spor majhne vrednosti - kogentne zakonske določbe - dispozitivna narava zakonskih določb - zakonske zamudne obresti - kdaj obresti nehajo teči - ne ultra alterum tantum - opustitev odgovora na tožbo - načelo dispozitivnosti - razpolaganja strank v nasprotju s prisilnimi predpisi
Iz vsebine 376. člena OZ izrecno ne izhaja, ali je določba kogentna. Pravilo ne ultra alterum tantum je eno izmed varoval, ki naj preprečijo, da bi višina nateklih obresti ustvarila nepravično, nesorazmerno obveznostno razmerje med upnikom in dolžnikom. Vprašanja, ki se nanašajo na samo obveznost plačila in na tek zamudnih obresti, niso prepuščena avtonomiji strank obligacijskega razmerja. Glede zamudnih obresti je bil torej 376. člen OZ uzakonjen zato, da ne bi bilo očitnega nesorazmerja med glavnico na eni strani in zamudnimi obrestmi od te iste glavnice na drugi strani, saj je zakonodajalec menil, da bi bilo nepravično, da bi dolžnikov dolg v večjem delu predstavljale zamudne obresti, glavnica pa bi bila manjšinski del dolga. Na podlagi navedenega je zaključiti, da je bila določba 376. člena OZ glede zamudnih obresti v času svoje veljavnosti kogentne narave.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost – odvetnik – novo pooblastilo odvetnika za vložitev revizije - zavrženje revizije
Upravičenje za vložitev izrednega pravnega sredstva mora odvetnik izkazati s predložitvijo novega pooblastila (drugi odstavek 95. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Novo pooblastilo je tisto, ki izvira iz časa, ko je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, torej iz časa po izdaji izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje.
stroški postopka - kdo plača stroške postopka – ustavitev postopka - stroški v postopku s pravnimi sredstvi - zahteva za sodno varstvo
S tem, ko je sodišče določbo, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun, razširilo tudi na prekršek, za katerega je bil storilcu izrečen opomin, je kršilo določbo četrtega odstavka 144. člena ZP-1.
Za prekršek, za katerega je bil storilcu izrečen opomin, bi sodišče ravnalo pravilno, če bi odločilo, da je storilec dolžan plačati stroške postopka, razen sodne takse (za zahtevo za sodno varstvo).
Z eno tožbo sta zaradi ničnosti različnih pogodb in zaradi vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja tožena dva para tožencev, ki sta eden proti drugemu v razmerju navadnih (formalnih) sospornikov. Gre za subjektivno kumulacijo zahtevkov, pri kateri se vrednosti spornega predmeta za zahtevke zoper različne tožence ne seštevajo in navedba skupne (nediferencirane) vrednosti spornega zahtevka ne zadošča za dovoljenost revizije.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomembno pravno vprašanje - dokazni sklep - dokazni predlog - vezanost sodišča na dokazni sklep - zavrnitev dokaznega predloga - prekluzija - novi dokazi - pritožba - novi dokazi po poteku pritožbenega roka - obnova postopka - vstop dedičev v pravdo - vstop univerzalnih pravnih naslednikov v pravdo - pravica dedičev do predlaganja novih dokazov - pravica zahtevati izvedbo dokazov, ki jih je predlagala nasprotna stranka
Postavljena pravna vprašanja niso pomembna, saj so v teoriji in sodni praksi že izčiščena, odločitev sodišča druge stopnje pa je v skladu s temi stališči.
Primer, ko sodišče kljub strankinemu predlogu ne zasliši sodnega izvedenca, ki je svoja izvid in mnenje podal pisno, lahko pomeni zgolj kršitev pravil pravdnega postopka relativnega značaja.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi protipravnega posega v spolno nedotakljivost.
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 22.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev
Obrazložena sodna odločba je bistveni del poštenega postopka.
S tem, ko se sodišče ni opredelilo do storilkinega dokaznega predloga in s tem v zvezi ni podalo nobene obrazložitve, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - videz nepristranskosti sodišča – objektivna nepristranskost
Vprašanja pravilnosti in zakonitosti sodnih odločb se obravnavajo v okviru pravnih sredstev, ne pa v okviru smotrne delegacije.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno delovanje - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - odredba - izvršitev odredbe - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje obremenilnih prič - prisluhi
V obravnavanem primeru iz poročila tujih varnostnih organov jasno izhaja vir posredovanih informacij; navedeno je, da so bili podatki pridobljeni v okviru odrejenih prikritih tajnih poizvedovanj, v katera je bila vključena oseba zaupanja, ter kateri organ je ta ukrep uvedel. Ti podatki omogočajo zadostno presojo verodostojnosti in zakonitosti posredovanih informacij, da je na njihovi podlagi (ter v povezavi z ostalimi, sicer splošnimi okoliščinami) moč napraviti zaključek o obstoju utemeljenih razlogov za sum, da obsojenec ponuja na prodaj mamilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006931
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-5, 420, 420/5. KZ-1 člen 49, 49/2, 82.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov – dokazni predlog – odločba o kazenski sankciji – splošna pravila za odmero kazni – predkaznovanost – zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe - obsodba v tujini – izčrpanje pravnih sredstev
Sodišče druge stopnje je pri odločanju o kazenski sankciji prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, saj je med obteževalnimi okoliščinami upoštevalo izpis iz kazenske evidence, ki se ne bi smel uporabiti, ker bi v njem navedena obsodba morala biti že izbrisana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006877
ZKP člen 52, 344, 371, 371/2, 372, 372-1, 372-2. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3. URS člen 15, 39.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - razžalitev – zakonski znaki kaznivega dejanja – svoboda izražanja – žaljivost - namen zaničevanja
Pri presoji dovoljenosti spremembe obtožbe si sodišče lahko pomaga s t. i. testom že razsojene stvari (
res iudicata
).
Pomena besede ali besedne zveze, ki je za določeno osebo lahko objektivno žaljiva,
ni mogoče presojati izolirano, iztrgano iz konteksta, sploh če je zapisana v naslovu ali podnaslovu članka, temveč je treba njen pomen in žaljivost oceniti v kontekstu celotnega objavljenega članka ter pri tem kritično presoditi tudi rubriko (žanr), v katerem je bilo besedilo objavljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016633
ZGD člen 580, 580/6. ZFPPod člen 27, 27/4.
izbris družbe iz sodnega registra – uskladitev družbe z ZGD - odgovornost za dolgove izbrisane družbe – odgovornost družbenika – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Po šestem odstavku 580. člena ZGD ne gre za pravno nasledstvo družbenika, temveč za dvojno odgovornost za obveznosti družbe (družbe same in družbenika). Šesti odstavek 580. člena ZGD tako predstavlja pravno podlago le v tistih primerih, ko upnik že od samega začetka zahteva izpolnitev obveznosti od družbenika - omogoča torej vložitev nove tožbe zoper osebno odgovorne družbenike. To je VS RS obrazložilo že v zadevi II Ips 359/2005 z dne 15. 6. 2006, takšno stališče pa je zavzelo tudi pritožbeno sodišče v prvem sojenju v razveljavitvenem sklepu. V teh primerih je pravna podlaga za odgovornost družbenikov lahko le v četrtem odstavku 27. člena ZFPPod, saj druge podlage za osebno odgovornost družbenikov v primeru izbrisa družb ni.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker je na izpostavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.