ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZSRib člen 30, 30/3. Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev člen 17. Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev člen 18.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - splošno vprašanje - zelo hude posledice - neuresničeno pričakovanje - postopek izbire koncesionarja
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanja, glede predložitve dokazil v zvezi z izpolnjevanjem pogoja za koncesionarja iz tretjega odstavka 30. člena ZSRib, so že rešena vprašanja, saj odgovor na njih implicitno, vendar nedvoumno izhajajo iz stališč in napotil Vrhovnega sodišča iz odločb, ki jih je Vrhovno sodišče že izdalo v isti zadevi.
Na revidentovo splošno vprašanje, ali je treba v postopku izbire koncesionarja, kjer gre za koncesijo storitev, upoštevati tudi predpise, sprejete na ravni EU, pri čemer se revident izrecno sklicuje na uporabo Direktive 2004/18/ES in Direktive 2004/17/ES, daje odgovor že besedilo 17. člena Direktive 2004/18/ES in 18. člena Direktive 2004/17/ES, je mogoče odgovoriti le na splošno, in sicer že iz samih določb navedenih direktiv, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pridobitev koncesije na podlagi javnega razpisa je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev ter meril, in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa zelo hudih posledic za prijavitelja ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
mednarodna zaščita – pritožba tožene stranke – subsidiarna zaščita – podaljšanje prošnje – razlogi, ki jih prosilec uveljavlja v pošnji za azil
Po presoji Vrhovnega sodišča je na podlagi zakonskega besedila prvega odstavka 106. člena ZMZ že z jezikovno razlago možno ugotoviti, kot pravilno ugotavlja to že sodišče prve stopnje, da se beseda „katere“, ki je v edninski obliki, nanaša na prošnjo in ne na razloge, na podlagi katerih je bila prosilcu priznana subsidiarna oblika zaščite. Za podaljšanje subsidiarne zaščite so relevantni torej vsi razlogi, ki jih je prosilec uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito in ne samo tisti, ki jih je tožena stranka v prvem postopku štela za ključne za priznanje subsidiarne zaščite.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 66, 66/1.
dovoljenost revizije - okoljevarstveno dovoljenje - obratovanje odlagališča odpadkov - trditveno in dokazno breme - zavrženje revizije - vrednostni kriterij ni izpolnjen - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni pomembno za odločitev v zadevi - jasna zakonska določba - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker je predmet spora presoja zakonitosti odločbe o zavrnitvi vloge za podaljšanje veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča nenevarnih odpadkov, v tej odločbi pa pravica ali obveznost stranke oziroma stranskega udeleženca ni izražena v denarni vrednosti, vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
Ker je bil v obravnavani zadevi upravni postopek pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja zaključen z izdajo prvostopenjske odločbe dne 19. 4. 2011, ki je bila revidentki vročena 21. 4. 2011, torej pred objavo in uveljavitvijo nove Uredbe, vprašanje, ki ga revidentka postavlja, v tem primeru ni pomembno pravno vprašanje.
ZRev-2 člen 4, 31, 31/2, 53, 53/1-2, 56, 102, 102/2, 109, 109/2, 111, 114, 117, 138, 138/1, 140,140/1. Mednarodni standardi revidiranja 500 (MSR 500) standard 6, 8c. Mednarodni standardi revidiranja 230 (MSR 230) standard 8.
postopek sodnega varstva – kršitev pravil revidiranja – pooblaščeni revizor – izrek opomina – Mednarodni standardi revidiranja – javno revidiranje - prevrednotenje naložbenih nepremičnin – dokazilo o lastništvu
Ni sporno, da je pravni temelj za pridobitev lastninske pravice lahko tudi zakon ali odločba državnega organa (t. i. originaren izvoren način pridobitve lastninske pravice). Vendar pa to še ne pomeni, da je bilo, glede na takšen način pridobitve lastninske pravice v obravnavanem primeru, tudi zadoščeno Mednarodnim standardom revideranja, ki se nanašajo na revizijsko dokumentacijo in revizijske dokaze v zvezi z vrednotenjem naložbenih nepremičnin.
ZUS-1 člen 94, 94/1. ZVO-1 člen 20, 112, 112/4, 113, 113/4. ZKC člen 8, 8/1-2, 8/2, 9, 9/1. Uredba o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja člen 3. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih člen 7.
okoljsko pravo - ukrep tržnega inšpektorja - cena za prevzem ene tone azbestcementnih gradbenih odpadkov na odlagališču - okoljska dajatev - najvišja cena
Cena za storitev odlaganja azbestcementnih gradbenih izdelkov, ki z vključenim DDV-jem po določbi 3. člena Uredbe o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja ne sme presegati 67 EUR na tono prevzetih izdelkov, torej ne vključuje okoljske dajatve. Glede na določbo tretjega odstavka 112. člena ZVO-1, iz katere izhaja, da je zavezanec za plačilo okoljske dajatve oseba, ki je povzročila onesnaževanje okolje, je le-ta neposredni zavezanec za plačilo okoljske dajatve. Upravljavec odlagališča, ki ga kot zavezanca za plačilo okoljske dajatve določa prvi odstavek 7. člena Uredbe o okoljski dajatvi, je torej le posredni zavezanec. Ta zato najvišji ceni za storitev odlaganja azbestcementnih gradbenih izdelkov lahko prišteje še okoljsko dajatev.
ZRev-2 člen 18, 18/3, 88, 88/1,97, 99, 100, 101,102, 102/2, 104, 110, 110/2-2, 110/4, 114, 115, 117, 117/2, 138, 138/2, 139, 140, 140/1, 140/2. ZUP člen 126. ZUS-1 člen 27, 27/1-2, 27/3. Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti standard 1, 1/5, 3, 3/5, 3/8.
pooblaščeni ocenjevalec - začetek postopka za odvzem dovoljenja - izrek opomina - postopek sodnega varstva – kršitev pravil revidiranja - pooblaščeni ocenjevalec – izrek opomina – kršitev Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti - načelo kontradiktornosti – pravica do izjave
Postopek nadzora z izrekom ukrepa se začne po uradni dolžnosti zaradi zaščite javnega interesa oziroma koristi, ki je v zagotavljanju zaupanja uporabnikov v strokovnost in visoko kakovost opravljenega dela pooblaščenih ocenjevalcev. Navedeno pomeni, da Agencija v okviru svojih pooblastil samostojno presoja, ali bo na podlagi okoliščin, s katerimi se seznani, začela postopek po uradni dolžnosti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 6, 6/2, 6/3, 99, 99/3, 214, 214/5.
zavrnjena izdaja okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja - zavrnjen predlog za podaljšanje roka - odlagališče odpadkov - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni vprašanje pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava - splošen odgovor že na podlagi zakonskih določb – prosti preudarek
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Na načelno vprašanje, ki že vsebuje revidentovo oceno, da v predlogu navedeni razlogi opravičujejo podaljšanje roka, hkrati pa sprašuje, kdaj je odločitev organa o podaljšanju roka zakonita in kdaj arbitrarna, ni možen konkreten odgovor, ki bi pripomogel k zagotovitvi pravne varnosti, enotne uporabe prava ali k razvoju prava preko sodne prakse, saj je odgovor odvisen od konkretnih okoliščin vsakega primera. Splošen in načelen odgovor na zastavljeno vprašanje pa izhaja iz tretjega odstavka 99. člena, drugega in tretjega odstavka 6. člena in iz petega odstavka 214. člena ZUP, ki določajo, kdaj lahko organ na prošnjo stranke podaljša rok, meje odločanja po prostem preudarku in obseg obrazložitve te diskrecijske pravice. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta - premoženjski delovni spor
Tožnik je v delovnem razmerju pri toženi stranki za nedoločen čas. S sklepom in odločbo, ki ju izpodbija v tem sporu mu delovno razmerje ni bilo odpovedano in tudi ni bilo kakorkoli drugače poseženo v tako delovno razmerje. Prav tako ne gre za premoženjski spor, saj tožnik takega zahtevka ni postavil.
invalid II. kategorije - delo s skrajšanim delovnim časom – nadomestilo plače - pridobitev pravice - izplačevanje nadomestila - začetek dela s skrajšanim delovnim časom
Pravno pomembni dejstvi za odločitev o zahtevku tožnice sta, ali je tožnica delala z delovnim časom, ki ustreza njeni preostali delovni zmožnosti ter, kdaj je pričela s takim delom. Prijava v zavarovanje je le posledica in sama po sebi ne daje pravice do nadomestila, če zavarovanec tudi dejansko ne dela s skrajšanim delovnim časom.
ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS4002415
URS člen 26. ZZK-1 člen 5, 89, 89/4. ZIZ člen 64, 64/1, 65.
pravica do povrnitve škode - povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – izvršilni postopek – dopuščena revizija
Odškodninska odgovornost države za škodo, ki nastane zaradi protipravnega ravnanja sodišča, temelji na 26. členu Ustave. Ta določba se navezuje na splošna pravila odškodninskega prava, ki so urejena v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ). Pri presoji protipravnosti sodnikovega ravnanja je treba izhajati iz narave njegovega dela. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ravnanje sodnika ni protipravno vedno, kadar je sodna odločba napačna. Protipravnost je podana takrat, kadar sodnik ne uporabi povsem jasne določbe zakona, ali če predpis namerno razlaga v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.
Izvršilno sodišče je ravnalo protipravno dvakrat: prvič, ker ni odločalo o ugovoru tretjega in tako ni uporabilo jasnih določb zakona, saj ni ravnalo po 65. členu ZIZ, in drugič, ker je zavzelo stališče, da plomba za vknjižbo lastninske pravice V. P. ne preprečuje kasneje zaznamovane izvršbe, to stališče pa je v direktnem nasprotju z ustaljeno sodno prakso in jasno določbo zakona (četrti odstavek 89. člena ZZK-1).
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pravica staršev do krajšega delovnega časa - delo s krajšim delovnim časom - razpored delovnega časa - kršitev razporeda delovnega časa - ustni dogovor - pogodba o zaposlitvi - sprememba pogodbe
Tožena stranka tožniku ni mogla veljavno odrejati dela v nasprotju z obstoječim dogovorom, da delo opravlja le v dopoldanskem delovnem času, oziroma tožnik takih odredb tožene stranke ni bil dolžan upoštevati.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je toženec kot pošiljatelj (v primeru, ko rubrika 14 tovornega lista CMR o tem, kdo plača voznino, ni izpolnjena) solidarno zavezan za plačilo stroškov prevoza glede na določilo točke 7.1 Splošnih pogojev poslovanja v mednarodnem cestnem tovornem prometu.
Zavarovalna pogodba bi bila lahko v takšnem primeru, kot je obravnavan, vzajemno neizpolnjena samo, če bi obstajala obveznost izpolnitve na strani obeh pogodbenih strank. To pomeni, da bi lahko zavarovalnica zahtevala izpolnitev obveznosti za plačilo premij samo, če bi njena obveznost iz zavarovalne pogodbe (to pa je plačilo zavarovalnine, kar predpostavlja nastanek enega ali več zavarovalnih primerov) tudi že nastala v obdobju, ko je Pogodba še trajala, pa ni bila izpolnjena. Torej, če bi tudi zavarovalnica že imela konkretno nastalo obveznost plačila zavarovalnine. Kaj takega pa iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj, na katere je revizijsko sodišče vezano, ne izhaja.
zahteva za varstvo zakonitosti - predhodne odredbe - domnevana nevarnost
Prehodna določba 9. člena ZIZ-1 je jasna in ne pušča nobenega dvoma o tem, da se novelirana določba 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ uporabi tudi za postopke izvršbe in zavarovanja, ki so se začeli pred 16. 4. 2011, ko je stopila v veljavo novela ZIZ-I.
ZKolP člen 3, 7. ZDR člen 134. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 7, 8.
kolektivni delovni spor - kolektivna pogodba - narava kolektivne pogodbe - retroaktivna veljavnost - poseg v pridobljene pravice - plača - plačilo plače - plačilni dan
Dogovor (ki ima naravo kolektivne pogodbe) lahko posega v pravna razmerja, nastala pred njegovo uveljavitvijo, kolikor so za pravno urejanje (spreminjanje) še dosegljiva, ker so pravno obstoječa (veljavna), pa je o njih treba še odločiti oziroma še niso v celoti zaključena. Dogovor je zato lahko veljal tudi za vse prejemke in druge pravice, ki do začetka njegove veljavnosti še niso zapadle in torej še ni šlo za že pridobljene pravice, ni pa mogel poseči v že zapadle pravice delavcev.
ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8, 379, 379/1. URS člen 22, 25.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave – načelo kontradiktornosti
Pomanjkljivosti razlogov sodbe sodišča prve stopnje ni bilo mogoče sanirati z dopolnjevanjem teh razlogov v sodbi pritožbenega sodišča. Pritožbena odločba namreč vsebuje razloge, katerih sodišče prve stopnje ni navedlo in nanje ni oprlo svoje odločbe.
Ob preveritvi že zavzetih izhodišč za presojo vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank, ki ob hujših kršitvah pogodbenih in drugih delovnih obveznosti iz 111. člena ZDR vplivajo na možnost nadaljevanja delovnega razmerja delavca do izteka odpovednega roka, revizijsko sodišče soglaša s presojo, da neizdajanje računov v trgovini nikakor ne pomeni bagatelne kršitve, ki ne bi vplivala na možnost nadaljevanja delovnega razmerja delavca, ne glede na njegovo preteklo delo pri delodajalcu in ne glede na to, da v tožničinem primeru protipravno prisvajanje denarja s tem v zvezi ni bilo ugotovljeno.
ZPP člen 370, 370/3. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - meje revizijskega preizkusa - revizijski razlogi
Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizijske navedbe pa se nanašajo le na to: tožnica se ne strinja z ugotovljenim dejanskim stanjem in dokazno oceno sodišča.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.