ZPP člen 13, 333, 333/2, 339, 339/2-3, 339/2-12, 350, 350/2, 359. ZDen člen 54.
pravnomočno razsojena stvar - odločitev sodišča druge stopnje o pravnomočno razsojeni stvari - delna pravnomočnost sodbe sodišča prve stopnje - meja preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - predhodno vprašanje - odločitev o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost
Sodišče druge stopnje ni pristojno za odločanje o pravnomočno razsojeni stvari, zato je s posegom v neizpodbijani in pravnomočni del sodbe sodišča prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Odločitev o obstoju lastninske in izločitvene pravice tožeče stranke na deležu druge toženke na sporni nepremičnini ne spada v sodno pristojnost, ker je sporna nepremičnina predmet denacionalizacijskega postopka, v katerem bo odločeno o lastninski pravici na sporni nepremičnini.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavarovanje terjatve - predhodna odredba - domnevana nevarnost
Prehodna določba 9. člena ZIZ je jasna in ne pušča nobenega dvoma o tem, da se novelirana določba 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ uporabi tudi za postopke izvršbe in zavarovanja, ki so se začeli pred 16. 4. 2011, ko je stopila v veljavo novela ZIZ-I.
Kot pravilno opozarja zahteva za varstvo zakonitosti, ima dolžnik (ki je zanikal obligacijsko razmerje z upnico) še vedno pravico do obravnavanja svojega ugovora v pravdnem postopku (62. člen ZIZ). Novela ZIZ-1 mu namreč te (pridobljene) pravice ni odvzela, temveč je le omogočila upnici v učinkovitem izvršilnem postopku zavarovati svojo terjatev.
Ob jasni določbi drugega odstavka 180. člena ZPIZ-1 o odstotnem povečanju pokojnine v nobenem primeru določb 417. člena ZPIZ-1 ni mogoče razlagati tako, da bi tožena stranka pri odstotnem povečanju pokojnine na podlagi ponovnega vstopa v zavarovanje (v smislu elementa za ugotovitev nove višine pokojnine) lahko posegla v pravnomočno priznano pravico do pokojnine, ugotovljeno na podlagi določb ZPIZ-1 ob prvi upokojitvi zavarovanca, tudi če so bili pri ugotovitvi njene višine upoštevani odstotki za njeno odmero iz tretjega odstavka 53. člena ZPIZ-1, ker je zavarovanec že pred prvo upokojitvijo po izpolnitvi pogojev ostal v zavarovanju do dopolnjenega 66. leta starosti.
dopuščena revizija - najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe - rok za odpoved - prejemna teorija - vročitev odpovedi najemne pogodbe - začetek teka roka - izpraznitev poslovnih prostorov - sodna odpoved najemne pogodbe - nalog o izpraznitvi poslovnega prostora - procesne predpostavke - zapadlost terjatve
Revizija se dopusti glede vprašanj, kdaj začne teči odpovedni rok v primeru sodne odpovedi najemne pogodbe za poslovni prostor in ali gre v primeru določitve (najmanj) enoletnega roka za izpraznitev poslovnega prostora za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
ZDR člen 18, 18/1, 18/3. ZGD-1 člen 268, 283. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - delodajalec - pristojna oseba za podajo odpovedi
Za presojo (ne)zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi je v prvi vrsti odločilno vprašanje, ali jo je sploh podala upravičena oseba. Kdo nastopa v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, ureja ZDR, in sicer v določbah 18. člena.
Tožniku je bila izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v času, ko ni bil več član uprave tožene stranke, kar pomeni, da je bil njegov položaj takrat enak položaju vseh drugih zaposlenih, vključno s tem, kdo nastopa v imenu delodajalca, ko gre za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali opustitev preverjanja računovodskih izkazov tožeče stranke pomeni opustitev dolžnega ravnanja v skladu z 28. členom ZFPPIPP.
STEČAJNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002393
ZPPSL člen 80, 80/2. ZPP člen 2, 2/1, 41, 357, 367, 367/5, 381.
odgovornost stečajnega upravitelja – sklenitev posojilne pogodbe – posojanje denarja iz stečajne mase – udeleženec stečajnega postopka – skupna škoda – tožba za povrnitev škode zoper stečajnega upravitelja - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov formalnih sospornikov – prekoračitev tožbenega zahtevka
V času trajanja stečajnega postopka lahko vloži tožbo za plačilo skupne škode zoper razrešenega stečajnega upravitelja novi stečajni upravitelj v imenu stečajnega dolžnika za račun stečajne mase.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini – enakovredne metode zdravljenja
Zavarovanec je lahko upravičen do povračila stroškov zdravljenja v tujini samo, če so bile v Sloveniji izčrpane vse možnosti, pa še takrat samo v primeru, če se lahko utemeljeno pričakuje izboljšanje, ozdravitev ali preprečitev slabšanja njegovega zdravstvenega stanja. Pravica do zdravljenja v tujini (v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja) uporabniku ne zagotavlja tudi trenutnih (vrhunskih) dosežkov medicinske znanosti in tehnike, temveč le storitve v mejah zakonov in podzakonskimi predpisi določenih standardov.
naknadna odmera sorazmernega dela starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi - obnova postopka - zavrženje tožbe – procesna predpostavka
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine.
Revizijski očitek tožene stranke, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen. Sodišče druge stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka tožnici podala
odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 1. in 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, v kateri ji je očitala kršitev predpisov z znaki kaznivega dejanja z dne 1. 10. 2008 in kršitev predpisov z dne 2. 10. 2008. Tudi po presoji revizijskega sodišča je tožena stranka tožnici očitala obe kršitvi in ugotovila,
da sta obe podani, vendar pa se je le v zvezi s tisto z dne 1. 10. 2008 opredelila, da izpolnjuje znake kaznivega dejanja. Zato zaključek nižjih sodišč, da je predmet izredne odpovedi o zaposlitvi tako kršitev z dne 1. 10. 2008 kot
kršitev z dne 2. 10. 2008, pri čemer se tožnici v prvi vrsti očita kršenje predpisov in pogodbe o zaposlitvi (po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR), za kršitev z dne 1. 10. 2008 pa je tožena stranka ocenila, da ima tudi vse znake kaznivega dejanja (po 1. in po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR), ni v nasprotju z vsebino odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 11. 2008.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – pisno opozorilo - evidentiranje prisotnosti
Ob navedenih pisnih opozorilih v manj kot letu dni pred zadnjo ugotovljeno kršitvijo, to je lažnim oziroma neverodostojnim evidentiranjem prisotnosti na delu dne 20. 12. 2011, so bili tudi po presoji revizijskega sodišča zaradi te kršitve izpolnjeni pogoji za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v smislu tretje alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena ZDR. Pri tem se tožnica neutemeljeno sklicuje na določbe KPVIZ o opredelitvi disciplinskih kršitev in disciplinske odgovornosti delavcev, ki so bile sprejete na podlagi zakonodaje pred uveljavitvijo ZDR v letu 2003.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZDSS-1 člen 34. ZPP člen 286b, 286b/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti
Tožena stranka je samostojen pravni subjekt in se je odločila za ukinitev tožnikovega delovnega mesta zaradi reorganizacije in racionalizacije poslovanja. Dejstvo, da se je za takšno reorganizacijo odločila na način, da nekatera dela v okviru ukinjenega delovnega mesta operativnega vodja prevzamejo delavci tožene stranke, nekatera pa se zaradi usklajenega delovanja družb v lasti iste osebe opravljajo pri drugih družbah, ne pomeni nezakonitega poslovanja oziroma zlorabe pravic delavcev. Gre za poslovno odločitev delodajalca, ki sodi v pristojnost tega delodajalca (oziroma tistega, ki v njenem imenu odloča) in v katero sodišče (razen izjemoma) ne more posegati.
pripor - ponovitvena nevarnost - načelo sorazmernosti – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu za fazo odreditve pripora dovolj določno obrazložilo, da je osumljenec deloval kot član hudodelske združbe in utemeljeno presodilo, da je pripor sorazmeren ukrep za preprečitev nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja.
OZ člen 167, 174, 174/2, 175. ZPP člen 380, 380/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - premoženjska škoda - izgubljeni zaslužek - denarna renta - zmanjšanje zmožnosti za zaslužek - nezmožnost za delo - delna nezmožnost za delo - invalidnost - vzročna zveza - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Premoženjski odškodninski zahtevek za izgubljeni zaslužek postavi oškodovanca v tak položaj, kot če do škodnih posledic ne bi prišlo in bi oškodovanec z isto delovno zmožnostjo kot pred škodnim dogodkom pridobival dohodke. Če se ti zmanjšajo zaradi škodnih posledic, je oškodovanec upravičen do razlike med (objektivno predvidljivimi hipotetičnimi) dohodki s polno delovno zmožnostjo in (dejanskimi) dohodki z omejeno delovno zmožnostjo.
Revident je utemeljeno ponudil svojo invalidnost („delovno“ v smislu II. kategorije) kot temelj zmanjšane pridobitvene sposobnosti, zato bi jo moralo sodišče na podlagi izvedenih dokazov upoštevati pri presoji denarne rente za izgubljeni zaslužek.
poslovodna oseba – pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo – poslovodja d.o.o. - razlika v plači - plačilo razlike v plači – razlaga pogodbe
Na podlagi 504. člena ZGD-1 se pravice, ki jih imajo družbeniki pri upravljanju družbe z omejeno odgovornostjo in način njihovega uresničevanja določijo z družbeno pogodbo, le podredno pa so te pravice določene v zakonu samem. Tako je v družbeni pogodbi lahko določeno, da družbeniki odločajo tudi o nekaterih zadevah, ki sicer štejejo za poslovodne. Posebej to velja za (večinskega) družbenika, ki ima hkrati tudi status in pooblastila prokurista. Tako dokazni zaključek, da je o sprotni višini izplačila plač odločal G. F., prokurist in večinski družbenik, in da je bil glede sprotnega izplačevanja plač na njegove odločitve vezan tudi tožnik, ne nasprotuje izhodiščem upravljanja in vodenja tožene stranke, kot družbe z omejeno odgovornostjo.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odškodnina - odmera odškodnine – pravnomočnost sodbe - plačilo razlike v plači
Tožnik se v reviziji zavzema za to, da bi moralo sodišče druge stopnje ob zavrnitvi njegovega zahtevka za plačilo razlike v plači, višino plače pri drugem delodajalcu upoštevati kot kriterij za odmero odškodnine po 118. členu ZDR. To enostavno ni mogoče, ker je odločitev o zavrnitvi višjega zahtevka tožnika iz naslova odškodnine po 118. členu ZDR postala pravnomočna že s sodbo sodišča prve stopnje, saj se tožnik zoper to odločitev ni pritožil in v tem delu ne vlaga revizije.
Ob jasni ugotovitvi, da je tožniku delovno razmerje prenehalo z dnem zaposlitve pri drugem delodajalcu, to je 22. 11. 2010, ni mogoče najti drugih pravnih podlag za plačilo neke vrste odškodnine zaradi njegovega prikrajšanja po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Glede na to, da je bila tožnici odpovedana pogodba o zaposlitvi, ker naj bi se ukinilo njeno delovno mesto in so bile naloge tega delovnega mesta porazdeljene med druge delavce, sta sodišči pravilno ugotavljali obstoj tako opredeljenega odpovednega razloga. Okoliščine, ki so privedle do odločitve o ukinitvi in porazdelitvi nalog, niso odločilnega pomena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved – ugotovitev razloga za odpoved
Čeprav je datum ugotovitve odpovednega razloga dejansko vprašanje, pa je presoja, kakšna mora biti stopnja vedenja (seznanjenosti) delodajalca o kršitvi oziroma odpovednem razlogu, materialnopravne narave. Izvajanje dodatnih dokazov v potrditev že ugotovljenih dejstev ne more podaljševati roka za odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj se na podlagi zagovora delavca ali izjav prič praviloma le potrdi (ali ovrže) delodajalčevo predhodno prepričanje, da je odpovedni razlog, ki ga je nenazadnje obrazložil že v pisni obdolžitvi, podan.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija
Za presojo utemeljenosti poslovnega razloga je bistvena ugotovitev, da je zaradi spremembe organizacije pri toženi stranki delo tožnika postalo nepotrebno.
Zagotavljanje finančnih sredstev za posamezna delovna mesta in sistematizacija je v pristojnosti delodajalca. Delodajalec lahko naloge dveh delovnih mest po lastni presoji združi v eno delovno mesto. V zvezi s tem je treba izhajati iz materialnopravnega izhodišča, da sodišče ne more presojati smotrnosti in potrebnosti reorganizacije, niti o tem, s koliko zaposlenimi bo delodajalec (po reorganizaciji) opravljal delo.
Zatrjevanje tožene stranke, da ni bilo možnosti za zaposlitev tožnika pod spremenjenimi pogoji, je sodišče preizkusilo z zaslišanjem priče, ki je izpovedala, da ni bilo prostih delovnih mest, na katerih bi ga lahko zaposlila. Če je tožnik menil drugače ali če so obstajala še kakšna druga delovna mesta, kjer bi ga bilo mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji, bi moral to tudi določno zatrjevati. Ne zadošča zgolj trditev, da so na voljo delovna mesta, ki so določena v sistematizaciji. Dokazno breme glede izpolnitve dolžnosti iz tretjega odstavka 88. člena ZDR je res na delodajalcu, vendar mora tudi delavec zatrjevati, da je delodajalec imel prosta ustrezna delovna mesta in katera bi to lahko bila. Takšna zahteva ne pomeni prevalitve trditvenega in dokaznega bremena na drugo stranko, pač pa zgolj realizacijo 212. člena ZPP.