KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006858
ZKP člen 68, 70, 70/4, 148, 371, 371/1-3, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1. URS člen 22, 25, 29. EKČP člen 6, 6/3-c. ZPol člen 56.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - sklep o sojenju v nenavzočnosti - zagovornik po uradni dolžnosti - obvezna formalna obramba - izbira zagovornika - razrešitev zagovornika - načelo enakosti - pravica do pritožbe - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič - dolžnost varovanja tajnosti podatkov - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - umor - grozovit način - odmera kazni
Pravica do obrambe z zagovornikom in pravica do postavitve zagovornika po uradni dolžnosti sta ločeni samostojni pravici in le v primeru pravice obdolženca do obrambe z zagovornikom si lahko obdolženec izbere zagovornika sam.
Ker so bili ves čas sojenja v nenavzočnosti podani formalni pogoji, izpolnjen pa je bil tudi materialni pogoj, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je obtoženec zavestno in hote tvegal sojenje v nenavzočnosti oziroma se je pravici biti sojen v navzočnosti odpovedal, zato zatrjevana kršitev po 3. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni izkazana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006892
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ člen 234b, 234b/1, 234b/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo – zakonski znaki kaznivega dejanja
Višina (pričakovane in dosežene) premoženjske koristi ni zakonski znak temeljne oblike kaznivega dejanja po prvem odstavku 234. b člena KZ, zato ni treba, da bi goljufivi namen storilca zajel višino škode, ki bo povzročena končnim oškodovancem, ampak se mora storilec, ki organizira, sodeluje ali pomaga pri organiziranju tovrstnih iger ali dejavnosti zavedati in tudi hoteti, da je to igra ali dejavnost, v kateri končni udeleženci plačane denarne zneske izgubijo in je s tega vidika zanje vselej „goljufiva“.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - deljena odgovornost - sporazum strank o podlagi tožbenega zahtevka – sodna poravnava
Kar sta storili pravdni stranki z dogovorom pred sodiščem s soglasnima izjavama, da je tožnikov soprispevek k nastanku škodnega dogodka 38%, delež voznika (in s tem tožene stranke) pa 62%, presega zgolj priznanje dejstev o poteku škodnega dogodka. Taka izjava vsake od strank po vsebini predstavlja dejansko poravnavo o temelju zahtevka. Ni pa izključeno, da se tak sporazum vzame kot podlaga za odločitev o temelju zahtevka šele v končni sodbi; seveda pod pogojem, da dane procesne izjave katera od strank ne prekliče.
kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja – obvezni preklic – fakultativni preklic
Ob sojenju za novo kaznivo dejanje mora sodišče vedno odločati o že prej izrečeni pogojni obsodbi, vendar pa pri tem zakon ne zapoveduje, da bi vedno moralo preklicati pogojno obsodbo. Na splošno je preklic pogojne obsodbe obvezen, če sodišče za novo kaznivo dejanje (eno ali več) glede na določene kazni ne bi moglo znova izreči pogojne obsodbe.
OZ člen 239, 768, 768/1. ZOdv člen 11. Kodeks odvetniške poklicne etike člen 16, 41, 43, 44.
mandatna pogodba - pogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost odvetnika - skrbnost dobrega strokovnjaka - kodeks odvetniške etike - vložitev tožbe - tožba na nedopustnost izvršbe - dolžnosti odvetnika - seznanitev in posvet s stranko v zvezi procesnimi dejanji - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Po izrecni določbi 44. člena Kodeksa je odvetnik dolžan stranko vnaprej seznaniti s potekom postopka, kolikor je to mogoče, nato pa stranko redno obveščati o dogajanju in jo poučiti o dejanskem stanju in o pravnih vprašanjih ter ji tako omogočiti tako vsebinsko odločitev v lastni zadevi kot tudi morebitno menjavo pooblaščenca.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 2, 3.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kaznivo dejanje zoper narod in državo – zakonski znaki kaznivega dejanja
Opis obsojencu očitanih kaznivih dejanj nima konkretiziranih vseh zakonskih znakov kaznivih dejanj po 3. in 6. točki 3. člena ZKND, ki jih je bilo mogoče storiti le v primeru izpolnitve tudi v 2. členu ZKND posebej določenega subjektivnega zakonskega znaka, obarvanega naklepa, ki ga je zakon opredeljeval kot namen, „da bi se z nasiljem zrušila in spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev Demokratske federativne Jugoslavije...“.
URS člen 76. ZUS-1 člen 51, 51/2, 52, 59, 59/2, 71, 75, 75/4. ZDavP-2 člen 5, 74. ZFPPIPP člen 14, 14/1-1. ZDoh-2 člen 37, 37/1, 41. ZPSV člen 3, 3/5-3. ZDR člen 130, 131, 134. ZPP člen 339, 339/2-14. KPDTS člen 81.
povračilo stroškov za prehrano - regres za letni dopust - dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - prispevki - drug dohodek iz zaposlitve - plača - božičnica - in favorem laboris - ugovor neenotne prakse upravnih organov – obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentovo izplačilo zaposlenim z dne 14. 8. 2009 v znesku 60 EUR na zaposlenega ne predstavlja drugega obroka regresa za letni dopust, ampak drug dohodek iz zaposlitve, ker je bil izplačan po 1. 7. 2009 (ta datum pa določa ZDR), revidentka pa ni izkazala, da bi obstojali zakoniti razlogi za takšno poznejše izplačilo.
Revidentka je dne 30. 3. 2009 regres izplačala v enem obroku in v polnem znesku, pri tem v samem sklepu ni navedeno, da gre le za prvi obrok regresa in da je predviden še en obrok. Določila ZDR o roku za izplačilo do 1. 7. tekočega leta veljajo za celoten obseg pravice in ne le za njeno minimalno višino.
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentkino izplačilo zaposlenim z dne 4. 12. 2009 ne predstavlja povračila stroškov za prehrano, ampak drug dohodek iz delovnega razmerja po 1. točki prvega odstavka 37. člena ZDoh-2, ker v sklepu z dne 7. 1. 2009 višina povračila ni določena oziroma določljiva, sklep z dne 2. 12. 2009 pa ureja povračilo za nazaj.
Povračilo stroškov za prehrano ni dodatek za prehrano, ampak je njegov namen, da se zagotovi prehrana med delom, kar pomeni, da gre za pravico, katere namen je, da se udejanja sproti; če ne dnevno s toplimi obroki, pa z mesečnimi povračili stroškov. Iz tega izhaja tudi zaključek, da morajo biti povračila stroškov praviloma nakazana delavcem mesečno in ne v obliki akontiranja oziroma začasnega knjiženja. Iz tega logično izhaja tudi zaključek, da mora biti obseg pravice določen oziroma določljiv vnaprej in ne za nazaj.
ZDen člen 72, 72/2. ZOR člen 277, 277/1, 324, 424/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - pravna narava nadomestila po členu 72 ZDen - korist upravičenca - najemnina za poslovne prostore - metode ugotavljanja višine najemnine - stroški upravljanja in vzdrževanja nepremičnine - davki - trditveno in dokazno breme - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Izbira metode za ugotavljanje upravičenčeve koristi je odvisna od okoliščin posameznega primera. V obravnavani zadevi so ključne ugotovitve, da je toženka celotno vtoževano obdobje nepremičnino oddajala v najem s konkretnimi pogodbami za znano ceno, toženka pa ni zatrjevala, da tožnica najemnine v takšni višini ne bi mogla doseči. V takih okoliščinah je sodišče pri ugotavljanju nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen imelo podlago, da je tožničino korist izračunalo na podlagi najemnine, za katero je toženka nepremičnino oddajala v zadnjem mesecu pred njeno vrnitvijo tožnici.
Tudi stroški, zgrajeni na hipotezi, da bi jih upravičenec imel, če bi z nepremičnino sam razpolagal že od začetka veljavnosti ZDen, morajo temeljiti na dejanskih okoliščinah, ki izkazujejo, da bi upravičenec konkretno opredeljene in določene stroške dejansko tudi imel, če bi nepremično sam oddajal v najem. Dejstva, ki so za izgradnjo take hipoteze potrebna (to je, kateri stroški in dejstvo, da bi jih nosil upravičenec), pa je dolžan zatrjevati in izkazati zavezanec. Zato (zlasti tudi glede na v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljene dejanske okoliščine, da je bilo breme stroškov upravljanja in vzdrževanja v konkretnih najemnih razmerjih na najemnikih), toženka ne more uspeti le s pavšalnimi ugovori o hipotetičnih stroških, temveč bi morala substancirano navajati in dokazati, katere stroške bi v obravnavni zadevi nosila tožnica.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov –
Dejstva, da je izgradnja lokalne obvoznice povezana s prostorom, v katerem deluje krajevno in stvarno pristojno sodišče, po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – pravice obrambe - dokazna ocena – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Podlaga za dokazno oceno v ponovljenem postopku so lahko le ponovno in na novo izvedeni dokazi in njihova ocena, tako posamičnega dokaza, kot tudi v njihovem skupnem pomenu (nikakor pa ne razveljavljena sodba sodišča prve stopnje v prvotno izvedenem postopku).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006850
ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 183, 183/3, 183/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let
Glede na to, da iz konkretnega opisa dejanja, kot je navedeno v izreku, izhaja očitek dveh kaznivih dejanj (eno po tretjem, drugo pa po četrtem odstavku 183. člena KZ, ki jih je sicer pravno opredelilo kot eno - nadaljevano kaznivo dejanje), sodišči v izpodbijanih sodbah nista prekoračili obtožbe s tem, ko ugotavljata, da je bilo dejanje kot je opisano v izreku storjeno na škodo dveh oškodovank in da je to okoliščino upoštevalo tudi pri odmeri kazni.
neupravičena pridobitev - zastaranje - povrnitev vlaganj v nepremičnino
Zahtevki iz neupravičene obogatitve zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let, zastaranje pa začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Temeljna predpostavka vsakega obogatitvenega zahtevka je prehod koristi od prikrajšanca na okoriščenca. Do tega prehoda pa je v obravnavanem primeru prišlo najkasneje takrat, ko je toženka razpolagala z obogateno nepremičnino.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nestrinjanje obrambe z dokazno oceno ne pomeni uveljavljanje absolutno bistvene kršitve določb kazenskega postopka, temveč zatrjevanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s čimer ne more uspeti.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - višina nadomestila - neto tržna najemnina - nečiste denarne terjatve - odmera nadomestila po razmerah v času sojenja - začetek teka zamudnih obresti
Ker gre za ugotavljanje v preteklosti nastale terjatve, ki se šele z odločitvijo sodišča odrazi v denarju (nečista denarna terjatev), se ta ugotavlja po razmerah v času sojenja. Pri odmeri nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen, ko se upravičenčeva koristi ugotavlja s pomočjo tržnih najemnin, to pomeni, da se vrednost tržnih najemnin ugotavlja po razmerah oziroma po cenah, kakršne so v času sojenja (tj. odločitve na prvi stopnji oziroma izdelave izvedeniškega mnenja). V takem primeru zamudne obresti tečejo od trenutka zamude, ki se ugotavlja po določbi drugega odstavka 299. člena OZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - ugotovitev skupnega premoženja - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča
Dejstva, da je izgradnja lokalne obvoznice povezana s prostorom, v katerem deluje krajevno in stvarno pristojno sodišče, po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.
Glede na sosporniška razmerja tako na tožeči kot na toženi strani vrhovno sodišče ugotavlja, da je zahtevkov, od katerih vsak lahko deli ločeno pravno usodo, šest (tožnik zoper tri toženke in tožnica zoper tri toženke). Dovoljenost revizije bi se zato presojala po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016592
ZGD člen 580, 580/5. ZPP člen 339/2-8, 360, 370, 370/1-1, 370/3.
povrnitev škode – škoda zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra – uskladitev družbe z ZGD – odgovornost države – odškodnina – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje – zavrnitev dokaznega predloga
Razlog za izbris družbe iz sodnega registra je bila njena neuskladitev z ZGD v predpisanih zakonskih rokih. Neutemeljen je zahtevek tožnika, ki kot družbenik od države zahteva odškodnino, ki naj bi mu zaradi tega nastala, saj ni bilo nepravilnosti niti v postopku vpisa družbe v sodni register niti v postopku izbrisa, vzrok za to pa tudi ni v dolgotrajnosti postopkov, v katerih so se reševali medsebojni spori med družbeniki, ali v pomanjkljivi zakonodajni ureditvi.
Uskladitev družb z novim zakonom je bila pogoj za njihovo nadaljnje delovanje in ta uskladitev je bila naloga družbenikov. Družbeniki so (bili) tisti, ki bi morali poskrbeti za to, da družba izpolnjuje zakonske pogoje za nadaljnji obstoj in nato za njeno (uspešno) poslovanje. Za spore med njimi, pa četudi bi ti res pripeljali do izbrisa družbe, ni mogoče kriviti tožene stranke.
Presoja, katera ravnanja, ki se očitajo obsojenki, predstavljajo izpolnitev zakonskih znakov kaznivega dejanja po drugem in prvem odstavku 196. člena KZ-1.