ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 8, 9. Zakon o potrditvi, spremembah in dopolnitvi Zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 141.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - opustitev ovadbe – pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja – poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve
S pravnomočno sodbo je bila storjena kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP, saj je bil zakon kršen o vprašanju, ali je dejanje, za katerega se obtoženec preganja, kaznivo dejanje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006840
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-4, 372-5, 420, 420/2. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2, 135/3. KZ-1B.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - grožnja - ogrožanje varnosti - odločba o kazenski sankciji
Obsojencu očitano kaznivo dejanje je opredeljeno v zdaj veljavnem drugem odstavku 135. člena KZ-1 (naslovljeno „Grožnja“), za katero je predpisana enaka kazen kot za prej veljavno kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1, zato je pravna opredelitev dejanja v izpodbijani sodbi pravilna.
ZKP člen 201, 201/1-1, 202, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
pripor - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - podaljšanje pripora - utemeljen sum – pravnomočen sklep o preiskavi – begosumnost – neogibnost pripora – sorazmernost
Če je sklep o preiskavi pravnomočen, je ocenjevanje izpovedb v preiskavi zaslišanih prič ter listinskih dokazov za pravni sklep o obstoju utemeljenega suma nepotrebno.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja - višina odškodnine – neto korist denacionalizacijskega upravičenca - gozd - sofinanciranje vlaganj v gozdove – dokazovanje – izvedenec - izločitev izvedenca - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
O višini odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen je v sodni praksi Vrhovnega sodišča ustaljeno stališče, da se ta ugotavlja kot (neto) korist, ki bi jo upravičenec (v tem primeru tožnica) sam dosegel, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na sprejeto zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDen še ni mogel. Ker zato ni pomemben položaj zavezanca, temveč le položaj upravičenca, toženčevi ugovori, ki izhajajo iz specifičnosti njegovega lastnega položaja pri upravljanju z gozdovi, ne utemeljujejo drugačne obravnave, ko gre za nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja gozda.
Očitki o pristranskosti revirnega gozdarja, ki je prisostvoval ogledu na terenu (na katerem sta bila prisotna tudi predstavnika obeh pravdnih strank) in podal izjave o dejstvih, na katere naj bi se deloma opiralo izvedeniško mnenje, ne pomeni subjektivnega razloga na strani izvedenca, zato ne gre za izločitveni razlog v smislu določb 70. člena v zvezi s prvim odstavkom 247. člena ZPP.
Ker gre v obravnavanem primeru za nečisto denarno terjatev, katere višina se ugotavlja po razmerah v času sojenja, zamudne obresti tečejo od trenutka zamude, ki se ugotavlja po določbi drugega odstavka 299. člena OZ.
Sklepanju tožnika, da bi pravni posel postal ničen (šele) zaradi plačila odškodnine na podlagi 72. člena ZDen (torej za nazaj), ni mogoče pritrditi, saj takšno sklepanje nasprotuje osnovnim konceptom ničnosti pogodb.
Plačilo odškodnine po 72. členu ZDen ni v pravnorelevantni zvezi z obravnavano zadevo, saj ZDen ureja pravna razmerja med denacionalizacijskim zavezancem ter upravičencem, v konkretnem primeru pa gre za obligacijsko pravno razmerje, v katerega sta pravdni stranki prostovoljno ter svobodno vstopili s sklenitvijo sporazuma.
Po uveljavitvi ZPP-D, ki je začel veljati 1. 10. 2008, revizijsko sodišče po uradni dolžnosti ne pazi več na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava, pač pa je vezano le na to, kar uveljavlja revident v reviziji.
Zaključek, da tretji odstavek zahtevanega popravka predstavlja tožnikovo mnenje o prispevku in mediju, v katerem je bil prispevek objavljen, utemeljuje zavrnitev zahteve za objavo popravka na podlagi 2. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed, saj zadošča, da se zahtevani popravek le v delu njegovega besedila ne omejuje več zgolj na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v objavljenem besedilu.
Sodišče druge stopnje je pravilno obrazložilo, da je tudi v primeru, ko je dobiček izgubljen zaradi neposlovnega škodnega nedopustnega posega, treba upoštevati, da mora že ob nedopustnem ravnanju obstajati temelj pričakovanega dobička. Že takrat mora obstajati namera, da se stvar proda ter z njo doseže posebna korist.
ZNP člen 30, 30/1, 30/2, 37. ZIKS člen 145. ZPP člen 339, 339/2-8, 394, 394/1-2, 394/1-10, 396, 396/3.
vrnitev zaplenjenega premoženja - nepravdni postopek - obnova postopka - rok za obnovo postopka - udeleženci postopka
Predloga za obnovo postopka sta prepozna. Pravica udeležencev, ki se postopka do pravnomočnosti odločbe ne udeležujejo, ne more biti časovno neomejena. Situacijo ureja določba 30. člena ZNP, ki določa, da mora tak udeleženec pravno sredstvo (redno ali izredno) vložiti v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena.
URS člen 2, 14, 155. ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 96, 99, 99/1, 418, 418/1, 418/2, 418/3. ZUP člen 6.
dovoljena revizija - obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - obrestna mera, veljavna v času izdaje odločbe - načelo zakonitosti - prepoved retroaktivnosti - stroški davčnega postopka
Davčna organa in sodišče prve stopnje so po presoji Vrhovnega sodišča določbo tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 uporabili pravilno.
Določba tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 namreč napotuje na uporabo določb ZDavP-2, tudi materialnopravnih, torej tudi na uporabo določb, ki določajo obrestno mero zamudnih obresti. Ta je določena v 96. členu ZDavP-2 in nanjo napotuje prvi odstavek 99. člena ZDavP-2, ki določa, da zavezancu za davek pripadajo od neupravičeno odmerjenega in plačanega, preveč odmerjenega in plačanega ali neupravičeno nevrnjenega davka obresti, ki se obračunajo v skladu s 96. členom tega zakona.
V skladu z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) se pri odločanju praviloma uporabi predpis, ki velja v času odločanja na prvi stopnji, razen če zakon določi drugače. V času odločanja o revidentovem zahtevku za vrnitev obresti je veljal ZDavP-2, ki je v prvem odstavku 96. člena določal 0,0247 odstotno dnevno obrestno mero in takšna obrestna mera je bila pravilno uporabljena v obravnavanem primeru.
ZDDPO-2 člen 29, 29/2-1. ZIL-1 člen 47, 48, 48/1d, 116, 116/1. ZDDPO-1 člen 20. ZDavP-2 člen 133, 140/3.
licenčnina - dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davčno (ne)priznani odhodki - odhodki, ki niso neposreden pogoj ali posledica opravljanja dejavnosti - blagovna znamka - predhodna uporaba blagovnih znamk - uporaba neregistriranega znaka – know-how – gospodarske koristi
Po 1. točki drugega odstavka 20. člena ZDDPO-1 oziroma 29. člena ZDDPO-2 odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti, niso davčno priznani.
Ker je revident pri svoji dejavnosti že uporabljal znake, ne da bi mu bilo treba za to plačevati licenčnine, naknadno plačilo licenčnine za uporabo teh istih znakov, ki so bili kasneje registrirani kot blagovna znamka s strani revidentovega lastnika in direktorja, ne more biti kvalificirano kot neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti. S takšnim plačilom revident ni pridobil nobenega novega sredstva za opravljanje svoje dejavnosti, temveč je plačal za sredstvo, ki ga je že imel v uporabi.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – spor med zadrugo in samostojnim podjetnikom posameznikom (s. p.) - stvarna pristojnost
Gre za spor iz medsebojnih pravnih razmerij toženca kot samostojnega podjetnika in zadrugo, ki je svojo terjatev prenesla na tožnico. V skladu z 2. točko prvega odstavka 481. člena ZPP gre torej za gospodarski spor, zaradi česar je podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP). Ob upoštevanju neprerekanega sporazuma o krajevni pristojnosti je tako podana pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru.
ZV-1 člen 55, 124, 125. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 6, 8, 9, 14.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine povračila - okoljska dajatev - Uredba o vodnih povračilih - upoštevanost načina rabe končnega uporabnika in značilnosti območja - skladnost uredbe z zakonom - nesprejem Sklepa Vlade o višini povračila - pravna praznina - uporaba cene iz predhodnega obdobja - skladnost uredbe z zakonom - merila za določitev višine povračila - vodna pravica
Določbe 5., 6., 8. in 9. člena Uredbe o vodnih povračilih so v skladu z Zakonom o vodah (ZV-1), ker so v njih upoštevana vsa zakonska merila iz 124. člena ZV-1.
Če je podrobnejša določitev posameznih elementov, ki opredelijo posamezno z zakonom določeno merilo za določitev višine javne dajatve, kar je tudi vodno povračilo, odvisna od dognanj različnih strok, mora zakonodajalec že zaradi narave stvari prepustiti izvršilni veji večje možnosti za lastno presojo. Ker strokovno-tehnična vprašanja niso pravna vprašanja, tudi ne morejo biti predmet presoje zakonitosti upravnega akta v upravnem sporu.
Če pristojni organ v roku, določenem v predpisu, ne določi nove višine letne dajatve za naslednje leto, to ne pomeni, da dajatve ni, temveč da se to dajatev plačuje v višini, kot je veljala prej, po novi višini pa šele od njene uskladitve po objavi v Uradnem listu.
ZV-1 člen 6, 6/1, 55, 124,124/1, 124/5, 125. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 6, 8, 9, 14.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine povračila - okoljska dajatev - Uredba o vodnih povračilih - skladnost uredbe z zakonom - nesprejem podzakonskega akta o višini dajatve - pravna praznina - uporaba cene iz predhodnega obdobja - merila za določitev višine povračila - vodna pravica – obrazloženost sodbe sodišča prve stopnje
Določbe 5., 6., 8. in 9. člena Uredbe o vodnih povračilih so v skladu z Zakonom o vodah - ZV-1, ker so v njih upoštevana vsa zakonska merila iz 124. člena ZV-1.
Če je podrobnejša določitev posameznih elementov, ki opredelijo posamezno z zakonom določeno merilo za določitev višine javne dajatve, kar je tudi vodno povračilo, odvisna od dognanj različnih strok, mora zakonodajalec že zaradi narave stvari prepustiti izvršilni veji večje možnosti za lastno presojo. Ker strokovno-tehnična vprašanja niso pravna vprašanja, tudi ne morejo biti predmet presoje zakonitosti upravnega akta v upravnem sporu.
Če pristojni organ v roku, določenem v predpisu, ne določi nove višine letne dajatve za naslednje leto, to ne pomeni, da dajatve ni, temveč, da se to dajatev plačuje v višini, kot je veljala prej, po novi višini pa šele od njene uveljavitve po objavi v Uradnem listu.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 94, 94/1. ZPNačrt člen 79, 79/11, 103, 108. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (2007) člen 20. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 8.
dovoljena revizija - odmera komunalnega prispevka - ponovljen postopek - uporaba občinskega predpisa, veljavnega v času uvedbe postopka odmere - exceptio illegalis
Postopki odmere komunalnega prispevka, uvedeni v času veljavnosti ZPNačrt in pred potekom šestih mesecev od uveljavitve občinskega prostorskega načrta (drugi odstavek 108. člena ZPNačrt), se tudi v primeru ponovnega odločanja končajo po predpisih, veljavnih v času uvedbe postopka odmere komunalnega prispevka. Predpisi, veljavni v času uvedbe postopka, pa so v takem primeru občinski programi opremljanja, sprejeti na podlagi podzakonskih predpisov po ZUreP-1 (na podlagi Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo, Uradni list RS, št. 117/04 in 74/05 in Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka, Uradni list RS, št. 117/04 in 75/05). Če občina takih programov opremljanja ni sprejela, mora komunalni prispevek odmeriti na podlagi podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi ZPNačrt, to sta: Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč in Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 94, 94/1. ZPNačrt člen 79, 79/11, 79/13, 103, 108. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (2007) člen 20. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 8. ---- Op. št. (1): To je na podlagi Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo (Uradni list RS, št. 117/04 in 74/05) in Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 117/04 in 75/05). Op. št. (2): Enako stališče, ki se sicer nanaša na ZUreP-1 in na njegovi podlagi izdane podzakonske predpise je zavzelo tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-250/03 z dne 26. 5. 2005.
dovoljena revizija - odmera komunalnega prispevka - ponovljen postopek - uporaba občinskega predpisa, veljavnega v času uvedbe postopka odmere
Postopki odmere komunalnega prispevka, uvedeni v času veljavnosti ZPNačrt in pred potekom šestih mesecev od uveljavitve občinskega prostorskega načrta (drugi odstavek 108. člena ZPNačrt) ter pred sprejemom občinskih programov opremljanja po trinajstem odstavku 79. člena ZPNačrt, se tudi v primeru ponovnega odločanja končajo po predpisih, veljavnih v času uvedbe postopka odmere komunalnega prispevka. Predpisi, veljavni v času uvedbe postopka, pa so v takem primeru občinski programi opremljanja, sprejeti na podlagi podzakonskih predpisov po ZUreP-1 (na podlagi Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo, Uradni list RS, št. 117/04 in 74/05 in pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka, Uradni list RS, št. 117/04 in 75/05). Če občina takih programov opremljanja ni sprejela, mora komunalni prispevek odmeriti na podlagi podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi ZPNačrt, to sta: Uredba o vsebini opremljanja stavbnih zemljišč in Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka.
dovoljenost revizije - dodelitev neprofitnega stanovanja - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - izpolnjevanje pogoja slovenskega državljanstva - pomen izbrisa iz registra stalnih prebivalcev RS - zelo hude posledice niso posledice izpodbijane odločitve
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi in se nanaša na vsebino obravnavane zadeve, ta pogoj pa v tem primeru ni izpolnjen.
Revident zelo hude posledice utemeljuje z navedbami o hudi socialni stiski ter s trditvijo, da je brez stanovanja, živi na ulici in spi v avtomobilu. V obravnavni zadevi izpodbijana odločitev po presoji revizijskega sodišča ne povzroča takšnih posledic. Zato revident zelo hudih posledic s temi navedbami ni izkazal.
ZPomK-1 člen 6, 6/1, 15. ZJN-2 člen 44, 44/3. ZUP člen 164, 164/2, 214, 214/3, 237, 237/2-7.
varstvo konkurence – kartelno dogovarjanje - postopek pred Uradom za varstvo konkurence – ugotovitev dejanskega stanja – upravni postopek – dokazovanje - dokazi
Po določbi drugega odstavka 15. člena ZPOmK-1 se za postopek odločanja Agencije uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če ni v ZPOmK-1 določeno drugače. V upravnem postopku se po določbi drugega odstavka 164. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) uporabi kot dokaz vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. Zakon ne dela nobenih razlik med dokazi, ki jih po uradni dolžnosti pridobi organ, in med tistimi, ki jih organu ponudijo stranke postopka. Ene in druge mora organ obravnavati enako (nepristransko). V odločbi mora navesti razloge, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
ZPOmK-1 člen 6, 6/1, 15. ZUP člen 164, 164/2, 214, 214/3, 237, 237/2-7. ZJN-2 člen 44, 44/3.
varstvo konkurence - kartelno dogovarjanje - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - ugotovitev dejanskega stanja - upravni postopek - dokazovanje - dokazi
Po določbi drugega odstavka 15. člena ZPOmK-1 se za postopek odločanja Agencije uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če ni v ZPOmK-1 določeno drugače. V upravnem postopku se po določbi drugega odstavka 164. člena ZUP uporabi kot dokaz vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. Zakon ne dela nobenih razlik med dokazi, ki jih po uradni dolžnosti pridobi organ, in med tistimi, ki jih organu ponudijo stranke postopka. Ene in druge mora organ obravnavati enako (nepristransko). V odločbi mora navesti razloge, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).