Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij, oziroma premoženja člen 11, 11/2, 11/3.
podržavljenje nepremičnin - ugotovitev vrednosti nepremičnin - višina odškodnine - komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče - pravna domneva - priključek na javno cestno omrežje
Za (absolutno) pravno domnevo iz 3. odstavka 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij, oziroma premoženja zadošča, da se katerikoli del zemljišča nahaja v 60 m pasu ob javni dovozni cesti. Ta pogoj, ki je eden od elementov podlage domneve, je treba povezati s tem odgovarjajočim pogojem za opredelitev komunalno opremljenega nezazidanega stavbnega zemljišča, torej s pogojem, da ima zemljišče priključek na javno cestno omrežje. Brez posebnega razčlenjevanja je seveda jasno, da zadošča, da je tak priključek en sam.
davek od dohodkov iz dejavnosti - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - presoja pritožbenih navedb
V odločbi druge stopnje se morajo presoditi vse pritožbene navedbe; ugoditev pritožbi iz enega razloga ne odvezuje organa druge stopnje, da presodi tudi vse druge pritožbene navedbe.
ZUS člen 73.ZDen člen 64, 64/1.ZUP člen 125, 125/2.
denacionalizacija - rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo - prekluzivni rok - prepozna zahteva za denacionalizacijo
Zahteva fizične osebe za denacionalizacijo je prepozna, če je vložena po roku iz 64. člena ZDen; ta je iztekel 7.12.1993, je pa materialni in prekluzivni rok, ki se ne more podaljšati.
Spričo dejstva, da je tožnik že v letu 1987 zaključil s svojimi delovnimi aktivnostmi pri prvi toženi stranki (medtem ko je bil na primer Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno sprejet in spreminjan šele v letih od 1996 dalje), presoja krivdne odgovornosti prve tožene stranke v obravnavanem primeru ni možna brez upoštevanja splošne ravni znanstvenih dognanj o učinkih azbesta v času od leta 1954 do leta 1987 na območju tedanje SFRJ. Ker je sklep sodišč prve in druge stopnje o krivdni odgovornosti prve tožene stranke izpeljan iz očitane ji opustitve ukrepov za varnost pri delu in ker je nujni pogoj za opredelitev neke opustitve kot nedopustne kršitev dolžnostnega ravnanja, bi bilo treba ob povedanem najprej odgovoriti na vprašanje, kateri bi pa bili tisti dolžnostni ukrepi, ki bi pomenili "ustrezno zaščito pred azbestnim prahom" in izvedbo katerih naj bi prva tožena stranka kot tedanji tožnikov delodajalec opustila.
denacionalizacija - rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo - prekluzivni rok - pravočasna zahteva za denacionalizacijo - dopolnjevanje zahteve pred potekom roka
Zahteva fizične osebe za denacionalizacijo je pravočasna, če je vložena v materialnem in prekluzivnem roku iz 1. odstavka 64. člena ZDen; po izteku tega roka (7.12.1993) zahteve ni mogoče dopolnjevati niti razširjati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - pogoji za delagacijo pristojnosti - izločitev sodnikov
Dvom o nepristranskosti sodnikov lahko predstavlja podlago za njihovo izločitev, ne predstavlja pa razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Sledeč miselni poti, ki jo ponuja toženka v reviziji, bi prihajalo do nevzdržnih situacij, ko bi posledice protipravnega ravnanja trasanta z izdajanjem čekov brez kritja nosil bodisi remitent, ki zaradi neunovčitve čeka ne bi prišel do poplačila, bodisi trasat, ki naj bi bil zaradi unovčitve čekov brez kritja trasantu celo odškodninsko odgovoren. V resnici velja ravno obratno, saj je za izdajo čeka brez kritja po zakonu pod določenimi pogoji predvidena celo kazenska odgovornost trasanta. Sicer pa sta pravdni stranki v pogodbi o bančnem tekočem računu, vsaj konkludentno predvideli plačilni promet s čeki tudi čez mejo dovoljene prekoračitve kritja na toženkinem računu, saj sta se izrecno dogovorili za način obrestovanja nedovoljenega negativnega stanja (15. in 16. člen pogodbe) in za kar v nasprotnem ne bi bilo nobene potrebe.
Po določbah 15. člena Zakona o čeku je ček mogoče preklicati le, če je pretekel rok, ki je določen po zakonu za predložitev čeka v plačilo, ter če trasant prekliče ček, ki ga ni izročil upniku, temveč ga je neposredno poslal trasatu in je preklic prispel k trasatu, preden je naročilo izvršeno. Noben od teh pogojev v obravnavanem primeru ni bil podan in je banka (tožeča stranka) zato bila dolžna unovčiti v plačilo predložene čeke, ne da bi ji bilo mogoče v kakršnemkoli pogledu očitati pomanjkljivo skrbnost.
odgovornost lastnika drsališča - škoda zaradi padca na umetnem drsališču - stanje ledene ploskve - skrbnost dobrega strokovnjaka
Tožena stranka (zavarovalnica, pri kateri je imel lastnik drsališča zavarovano odgovornost) je odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi padca na umetnem drsališču, ko je med drsanjem zapeljala na nepričakovano ledeno izboklino (nastalo zaradi kapljanja s stropa).
zahteva za denacionalizacijo - popolnost zahteve za denacionalizacijo
Zahteva za denacionalizacijo ni nepopolna, če se po navedbah, ki sledijo obveznim sestavinam iz 62. člena ZDen, ne nanaša na vse premoženje, ki je navedeno v odločbi, ki je bila podlaga za podržavljenje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje, ki daje dohodke
Tožena stranka je v skladu z določbo 4. alinee 2. odstavka 19. člena ZBPP katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč sicer pravilno upoštevala pri ugotavljanju prosilkinega dohodka. Ker pa je prosilka poleg kmetijskih in gozdnih zemljišč tudi solastnica stanovanjske stavbe, ki je predstavlja premoženja, ki daje katastrski dohodek, je bilo dejansko stanje v tej zadevi nepopolno ugotovljeno.
Pravica do odložitve prisilne izvršbe iz 2. odstavka 20. člena ZDavP je časovno omejena, saj je prisilno izterjavo mogoče odložiti le do odločitve o pritožbi zoper glavno stvar; če je o pritožbi zoper glavno stvar že odločeno, potem vtoževane pravice (odložitve izvršitve odločbe) ni več mogoče izvršiti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS08755
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1, 200, 200/1, 200/2, 203. ZVD člen 44, 46, 49. ZTPDR člen 73.ZPP člen 39, 39/2, 367, 367/2, 374, 374/2, 377, 384, 384/1.
odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - varstvo pri delu - deljena odgovornost - zavarovalna pogodba - zavarovanje civilne odgovornosti - omejitev zavarovalne vsote - obstoj dogovora o valorizaciji zavarovalne vsote - sokrivda oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - dovoljenost revizije - glavna in postranske terjatve - zamudne obresti - vrednost spornega predmeta - sklep o stroških - pravno mnenje - zavrženje revizije
Ravnanje zadnje stranice tovornjaka s tramom, oprtem na steber, predstavlja nepravilen in nevaren način popravila. Gre za krivdno odgovornost delodajalca, ki je dopuščal tak način dela in je opustil dolžnost zagotoviti delavcem varen način in pogoje dela. Odločitev o 30 % prispevku oškodovanca k nastanku škode pa je posledica ugotovitev, da je oškodovanec sam izbral tak način popravila, čeprav je vedel, da je do podobnih nasreč že prihajalo. Tako svojega dela ni opravljal s pazljivostjo, da bi s tem varoval svoje zdravje, ni prijavil pomanjkljive varnosti pri delu in ni uporabljal opreme za varstvo pri delu.
Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi bilo treba pred izdajo sklepa o dovolitvi obnove postopka po uradni dolžnosti izvesti ugotovitveni postopek, saj se šele z izdajo sklepa vzpostavi procesno razmerje med organom in stranko.
ZDavP člen 15a, 15a/4. ZPD člen 3, 20, 22. SRS 10.4.
davek od prometa storitev in davek od prometa pravnih oseb - zamudne obresti - zavezanec za prometni davek - dolgoročne rezervacije
Davčnega zavezanca lahko bremenijo posledice zamude v obliki zamudnih obresti šele z dnem izvršljivosti odmerne odločbe; dolgoročne rezervacije se zmanjšujejo neposredno za stroške, za katerih kritje so oblikovane; s fizično osebo po ZPD je mišljena vsaka oseba, tudi pravna, ki ni registrirana v Republiki Sloveniji.
podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odškodninska odgovornost - razžalitev dobrega imena in časti - povrnitev gmotne in negmotne škode - širjenje neresničnih trditev
Prikazovanje neresničnih trditev kot resničnih ima sicer lahko za posledico odškodninsko odgovornost - samo zase za premoženjsko škodo (glej določbo 198. člena ob domnevnem nastanku škode še veljavnega ZOR o povrnitvi premoženjske škode), za nepremoženjsko škodo pa le ob izpolnjenem nadaljnjem pogoju, da so neresnične trditve po objektivnih merilih žaljivosti prizadele ugled posameznika. Vendar v obravnavanem primeru ni izpolnjen nobeden izmed teh pogojev.