solastnina - uporaba solastne stvari - odškodnina - neupravičena pridobitev
Ker tožnik vidi odškodninskopravno podlago za utemeljenost tožbenega zahtevka v toženčevem protipravnem preprečevanju možnosti (so)uporabe solastne stvari tožniku ves čas že najpozneje od leta 1995 dalje, mu je treba odgovoriti, da bi imel za primer odprave zatrjevane protipravnosti ves čas na razpolago možnost uveljavljanja stvarnopravnih upravičenj pod pogoji iz prvega odstavka 14. člena tedaj veljavnega ZTLR. Ne more pa biti uspešen z leta 1999 vloženo tožbo za plačilo odškodnine zoper toženca čim je bilo ugotovljeno, da ima še vedno veljavni pravni naslov za uporabo pravdnim strankam solastne hiše tretja oseba - kar pomeni, da tožnik ni izkazal škode zaradi neuporabe solastne stvari niti v primeru morebitne protipravnosti toženčevega ravnanja. Enako velja glede toženčeve koristi kot nujnega pogoja za uporabo določb o neupravičeni pridobitvi iz 210. člena tedaj veljavnega ZOR, saj tožnik koristi na strani toženca, ki tudi sicer ne živi v pravdnima strankama solastni hiši, ni izkazal.
pomanjkljiva vloga - sklep, s katerim je zahtevana dopolnitev vloge - dopustnost upravnega spora
Zoper sklep sodišča, s katerim je stranki naloženo, da postopek dopolni, upravni spor ni mogoč, ker z njim ni odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi.
brezplačna pravna pomoč - plačilo odvetniških storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči - predložitev napotnice
Izvajalec brezplačne pravne pomoči ne more nositi posledic zaradi neizpolnitve obveznosti - predložitev napotnice, če ta obveznost ne izhaja iz napotnice.
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Trditve, da gre na strani obdolženca za drobnega preprodajalca prepovedane droge, ki doslej še ni bil kaznovan, oziroma za osebo, pri kateri ni podan priporni razlog iz 3. točke 1. odstavka 201.
člena ZKP, pomenijo le očitek zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, torej za očitek, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 201, 201/1, 201/2.ZPP člen 191, 367, 367/2, 374, 374/2, 377.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - osebe, ki imajo v primeru smrti pravico do odškodnine - posredni odškodovanci - duševne bolečine ob smrti sestre - starost oškodovanke - dovoljenost revizije - sosporniki - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Pri odmeri višine odškodnine za duševne bolečine ob smrti sestre ni podlage za razlikovanje med sestrami in bratom zgolj zaradi mladosti ene od oškodovank, saj je zaradi velike medsebojne navezanosti družinskih članov izkazana huda prizadetost vseh članov velike družine.
prodaja nepremičnine - pravne napake - stvarne napake - odgovornost za napake - omejitve javnopravne narave - napake, za katere prodajalec ne odgovarja - nedokončan objekt - kupcu znane napake - možnost pridobitve uporabnega dovoljenja
V poslovni praksi niso redki primeri, ko je predmet prodaje nedokončan objekt in zato brez uporabnega dovoljenja.Pomanjkanje uporabnega dovoljenja ima zato značilnost pravne napake iz 514. člena ZOR samo, če uporabnega dovoljenja sploh ne bi bilo mogoče pridobiti (niti z odpravo pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene ob tehničnem pregledu).
ZPP člen 86, 86/3.UZITUL člen 19, 19/1, 19/2. Zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema (1977) člen 27, 27/1, 204, 205, 206, 207, 213. Zakon o Narodni banki Jugoslavije (1965) člen 1, 9.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - hranilne vloge - banke - hranilnice in posojilnice - jamstvo države
Po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Revizijsko sodišče zato ni upoštevalo revizije, ki jo je tožnik sam vložil in ki mu zakon pravice samostojnega opravljanja pravdnih dejanj v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ne daje, podeliti pa mu je zatorej ne more niti njegova pooblaščenka - odvetnica s sklicevanjem na njegovo revizijo; upoštevalo je le v skladu z zakonom po pooblaščenki - odvetnici vloženo revizijo tožnika v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).
Po prvem in drugem odstavku 19. člena UZITUL je Banka Slovenije prevzela jamstvo le za dinarske hranilne vloge (in sredstva na tekočih računih) občanov, vložena v bankah na ozemlju Republike Slovenije, za katere je do uveljavitve tega zakona jamčila Narodna banka Jugoslavije, ter za dinarske hranilne vloge (in sredstva na tekočih računih) občanov, ki imajo stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije, vložena v Poštne hranilnice, za katera je do uveljavitve tega zakona jamčila Narodna banka Jugoslavije. Do uveljavitve Zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema (Ur.l. SFRJ, št. 2/77; v nadaljevanju: ZTKBS) Narodna banka Jugoslavije kot emisijska banka (glej 1. člen in nasl. Zakona o Narodni banki Jugoslavije - Ur.l. SFRJ, št. 12/65; v nadaljevanju: ZNBJ) ni jamčila za nobene hranilne vloge občanov, saj je celo za njene obveznosti jamčila federacija (glej 9. člen ZNBJ). Z uveljavitvijo ZTKBS pa je Narodna banka Jugoslavije prevzela poroštvo za dinarske hranilne vloge pri temeljnih bankah, hranilnicah in Poštni hranilnici (prvi odstavek 27. člena ZTKBS). Po istem zakonu pa med "hranilnice" (regulirane z določbami 205. - 207. člena ZTKBS) niso spadale hranilno-kreditne zadruge, ki so spadale med "druge hranilno-kreditne organizacije" (glej drugi odstavek 204. člena in prvi odstavek 213. člena ZTKBS). To pomeni, da za tožnikove hranilne vloge ne bi jamčila Narodna banka Jugoslavije niti v primeru, da bi Hranilnica in posojilnica Ormož kot hranilno-kreditna zadruga ob uveljavitvi ZTKBS še obstajala.
skupno premoženje - prenehanje izvenzakonske skupnosti - delitev premoženja - obstoj ekonomske skupnosti
Partnerja v izvenzakonski skupnosti ustvarjata skupna sredstva in se deleža ocenjujeta na celotnem skupnem premoženju. Vendar je sodišče v tej zadevi ugotovilo, da tožnik ni prispeval ne finančno ne z delom k ustvarjanju premoženja, nekajkratne pomoči pa utemeljeno ni štelo kot prispevka, ki bi ga bilo treba upoštevati.
ZDen člen 6, 6/3, 32, 32/2, 44, 44/1,44/3. ZUS člen 73.
vračanje pozidanih zemljišč - odškodnina
Ker objekti, ki stojijo na podržavljenem zemljišču niso v lasti prejšnjega lastnika zemljišča, tega zemljišča ni mogoče vrniti v naravi. Odškodnino zanj pa se izračuna po stanju zemljišča ob podržavljenju - ko je bilo kmetijsko zemljišče, po sedanji vrednosti glede na katastrski okraj, katastrsko kulturo in katastrski razred.
denacionalizacija - ponovno organizirane in vzpostavljene agrarne skupnosti - pogoj, da se premoženjske pravice vrnejo njenim članom
Ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti po ZPVAS nimajo statusa denacionalizacijskega upravičenca, njihova ponovna vzpostavitev je zgolj pogoj, da se premoženjske pravice vrnejo članom ponovno vzpostavljene in organizirane agrarne skupnosti.
ZLNDL člen 2, 3. Zakon o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (1966) člen 1.
nacionalizacija - družbena lastnina - razpolaganje s stavbnimi zemljišči - pravica uporabe stavbnega zemljišča - pridobitev lastninske pravice - deklaratornost vpisa upravičenja v zemljiško knjigo
Oddaja v uporabo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini, na kateri ima pravico uporabe občina je bila v skladu s tedaj veljavnimi predpisi veljaven način razpolaganja s stavbnim zemljiščem (Zakon o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča - Uradni list SRS, št. 42/66).
Vpis upravičenj na nepremičninah v družbeni lastnini je bil le deklaratornega značaja, zaradi česar izostanek takega vpisa še ne pomeni, da upravičena (tožena) stranka ne bi mogla postati lastnica spornega zemljišča na podlagi določbe 3. člena ZLNDL. Po tej določbi namreč nepremičnine postanejo lastnina pravnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe oziroma njihovih pravnih naslednikov.
obnova postopka - zavrnitev predloga za obnovo - razveljavitev meritorne odločitve v sporu z ustavno odločbo - postopanje z revizijo
Kadar ustavno sodišče razveljavi pravnomočno sodno odločbo, glede katere je podan predlog za obnovo postopka in je o tem predlogu že odločeno, je tudi v revizijskem postopku proti pravnomočni odločbi v predlogu za obnovo mogoče odločiti le z razveljavitvijo sklepov sodišč prve in druge stopnje.
brezplačna pravna pomoč - zloraba možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči - vložitev več prošenj za dodelitev v zvezi z isto pravno zadevo
Tožnik zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči, saj vlaga številne prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z isto pravdno zadevo, vse zahteve za brezplačno pravno pomoč pa so bile že pravnomočno zavrnjene.
azil - pogoji za priznanje azila - subjektivni strah pred preganjanjem
Ker tožnik ni izkazal utemeljenega subjektivnega strahu pred preganjanjem zaradi politične dejavnosti, drugih pogojev pa niti zatrjeval ni, in ker so v izvorni državi okoliščine takšne, da ni razlogov za pobeg ali nevračanje, niso izpolnjeni pogoji za priznanje azila v Republiki Sloveniji niti po 2. niti po 3. odstavku 1. člena ZAzil.
zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti - ne bis in idem
Tožeča stranka je v tej pravdi že predlagala določitev drugega sodišča in vrhovno sodišče je o njeni zahtevi že odločilo pod opr. št. I R 64/2004 dne 9.9.2004. Ker mora sodišče po drugem odstavku 319. člena ZPP ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena in mora, če ugotovi, da je tako, zavreči tožbo, je sodišče tudi v tem primeru zavrglo predlog tožeče stranke za ponovno določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Po 1. odstavku 290. člena ZUP se s sklepom o dovolitvi izvršbe ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, in določi način izvršbe. ZUP v 1. odstavku 292. člena določa, da je v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.
ZDen člen 3, 4, 5, 9, 9/1, 9/2.URS člen 3a. PES člen 2, 3, 4, 12, 17, 18, 19, 20, 21, 22. ZUS člen 72, 72/1, 73.
upravičenec do denacionalizacije - jugoslovansko državljanstvo v času podržavljenja
Upravičenec iz 3., 4. in 5. člena ZDen je oseba, ki izpolnjuje pogoje glede jugoslovanskega državljanstva v času podržavljenja (9. člen ZDen). Na drugačno odločitev v stvari ne vpliva članstvo Slovenije v EU.