družinska pokojnina - zadnje zavarovanje - razveljavitev
Ker je mogoče zadnje obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v smislu 254. člena ZPIZ dokazovati le z ustrezno pravno listino - bodisi delovno knjižico ali potrdilom pristojnega nosilca zavarovanja, poslovanje sodišča s tujimi nosilci zavarovanja preko sodišč tuje države, pa bi bilo otežkočeno oz. povezano z nesorazmernimi težavami, je izpolnjen dejanski stan iz 3. odst. 35. člena ZDSS za razveljavitev dokončne upravne odločbe in vrnitev zadeve ZPIZ Slovenije v ponovno upravno odločanje.
plačilo razlike v plači - neto plača - izgubljeni zaslužek - reparacijski zahtevek - odškodnina - vštevanje neto sejnin
Sejnine za občinski svet so prejemki tožnika, ki zmanjšujejo reparacijski zahtevek tožnika pri vračilu izgubljene plače, ki bi jo dobival, če bi bil v delovnem razmerju na občini.
ZDSS člen 19, 19/1, 19/2, 19, 19/1, 19/2. ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2.
začasna odredba - razrešitev delavca s posebnimi pooblastili
Ker je tožnik še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki in prejema mesečno plačo, mu zaradi eventualne razlike v plači ne more nastajati težko nenadomestljiva škoda. Poleg tega bi predlagana začasna odredba, s katero je zahteval zadržanje izvršitve sklepa o njegovi razrešitvi s funkcije delavca s posebnimi pooblastili, pomenila podelitev pooblastil tožniku na delovnem mestu direktorja sektorja poslovanja s pravnimi osebami. Takega položaja pa ni mogoče uvrstiti pod 3. alineo 2. odst. 272. člena ZIZ, da bi s tem toženi stranki ne nastajale hujše posledice, kot nastajajo tožniku brez izdaje začasne odredbe. Tožniku namreč nastaja škoda le v razliki med plačo, ki bi jo prejemal na mestu direktorja in plačo, ki jo prejema na novem delovnem mestu, toženi stranki pa bi lahko nastala bistveno večja škoda, če bi delavca vrnili na delovno mesto delavca s posebnimi pooblastili, kjer bi tožnik kot direktor sektorja poslovanja s pravnimi osebami odločal tudi o dodelitvi kreditov, ti pa se običajno dodeljujejo v bistveno večjih zneskih, kot znaša razlika v plači.
sistemizacija delovnih mest - pravice iz delovnega razmerja - vojaške osebe - formacija - razporeditev v plačilni razred - pristojnost delovnega sodišča
Delovna mesta na MO in v SV se po 2. odst. 89. člena Zakona o obrambi (ZO) določajo z dvema aktoma: sistemizacijo in formacijo. Formacija ima za odločanje o pravicah iz delovnega razmerja glede zaposlenih v vojski, enako naravo kot sistemizacija za zaposlene na upravnih in strokovnih nalogah na ministrstvu. Formacija vsebuje delovnopravne elemente kot vsaka druga sistemizacija delovnih mest (pogoje za zasedbo delovnih mest, razvrstitev v plačilne razrede) in v tem delu jo je potrebno obravnavati enako kot vsak drug splošni akt delodajalca. Sodišče zato z odločanjem v tem sporu ni preseglo svojih pristojnosti.
Ker je imela tožena stranka izdelan sistem ugotavljanja delovne uspešnosti, za proizvodne delavce z določanjem norme, za posredno proizvodne delavce pa z osebno oceno, ves čas ocenjevalnega obdobja, ki se je tudi uporabljal za določanje plač, je morala uporabiti kriterij delovne uspešnosti za določitev trajno presežnih delavcev. Tožnica je bila vsak mesec ob prejemu plače seznanjena tudi z oceno delovne uspešnosti, zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da naj bi bila ocena narejena za več let nazaj, potem ko so se začeli ugotavljati presežki.
odlog izvršbe - posebno upravičeni razlogi - prodaja na prisilni javni dražbi
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da škoda, ki bi ali bo dolžniku nastala zaradi prodaje nepremičnine na javni dražbi pod ceno, ki jo je sicer mogoče doseči ob normalni prodaji, ne predstavlja niti škode po prvem odstavku 71. člena ZIZ niti posebno upravičenega razloga po drugem odstavku 71. člena ZIZ. Zakon namreč predvideva način prodaje in oblikovanja cene za prodano nepremičnino na javni dražbi in zato prikrajšanje, ki ga na ta način dopušča sam zakon, ne more biti razlog za odlog izvršbe.
Soglasja prvotnega in novega toženca za subjektivno spremembo tožbe sodišče ne more nadomestiti s svojo odločitvijo. Če sodišče dovoli subjektivno spremembo tožbe v nasprotju z določbo 187. člena ZPP stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Resničnostna vrednost tožničinih dejanskih trditev ne ustreza prepričanju. Le prepričanje o dejstvu pa omogoča, da se ga vzame v dejansko podlago sodbe. Nedokazanost dejstev pa pomeni, da ne obstoje - po načelu, da je vseeno ne obstajati ali pa ne biti dokazan (idem est non esse aut non probari), oziroma da niso resnična. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka skladno z določbo 28. člena Odloka o oskrbi z vodo prekinila dobavo vode uporabniku, ki je brez soglasja upravljalca dovolil priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo, to pomeni, da ravnanje tožene stranke ni protipravno in ne predstavlja motenja posesti tožeče stranke.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-7, 71/2, 71, 71/1, 71/1-7, 71/2.
odlog izvršbe - posebno upravičeni razlogi
Okoliščina, da bi dolžnica v primeru izvršbe razpolagala z denarmini sredstvi (in ne več z nepremičnino), sama po sebi ne more izkazovati nastanka nenadomestljive škode.
Dejstvo, da so dolžniki vložili zoper upnico tožbo za plačilo najemnine za predmetno nepremičnino, ne more predstavljati posebno upravičenega razloga, ki bi omogočal odlog izvršbe v smislu 2. odstavka 71. člena ZIZ.
Če se stranka ne pritoži zoper sklep, s katerim se okrajno sodišče izreče za nepristojno, ne more v kasnejšem postopku pred drugim sodiščem uspešno uveljavljati ugovora pristojnosti.
Obtoženemu sta bili zaseženi dve vrsti mamil v količini, ki ni dovoljevala sklepanja o posesti mamil za lastno uporabo. Ob upoštevanju mnenje izvedenke - toksikologinje je zmotna ugotovitev sodišča 1. stopnje, da mamilo ni bilo namenjeno tudi lastni uporabi, zato je bilo treba oprostilno sodbo razveljaviti.
dejansko stanje - lahka telesna poškodba - izpodbijanje dejanskega stanja
Če obdolženec v pritožbi navede, da je oškodovančeva telesna poškodba nastala v drugem dogodku, ki ga niti ne identificira s krajem, časom in dogajanjem, pa zanj ne ponudi nobenega dokaza, gre za nedokazano hipotezo, s katero ni mogoče izpodbiti ugotovljenega dejanskega stanja.
Tožnica kot trasat ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 18. člena ZOR), saj jo je toženka, ki je bila njen remintent, takoj po dogodku o kraji čekovnih blanketov obvestila, le ta pa je te ukradene čeke vnovčila, čeprav je vedela, da so bili čeki zlorabljeni. Delno pa je za škodo, ki izvira iz predrugačenega ali nepristnega čeka, odgovorna tudi imetnica tekočega računa, saj bi morala kot tožnicina pogodbenica prav tako ravnati kot dober gospodar (prvi odstavek 18. člena ZOR), sem pa spada tudi skrbno varovanje čekovnih blanketov. Puščanje le teh skupaj s čekovno kartico v torbici brez nadzora na javnem mestu, to je v Univerzitetni knjižnici v Mariboru, ne sodi v pravni standard skrbnosti dobrega gospodarja.
Pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji je mogoče priznati le, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz 7. in 8. čl. ZPPPAI. Zato osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 1. ali 2. odst. 7. čl. ZPPPAI, lahko pravico do pokojnine po tem zakonu pridobijo le, če hkrati izpolnjujejo še pogoje iz 8. čl. zakona, torej, da jim je zaradi ukinitve delovnega mesta ali zmanjšanja števila delavcev zaradi prestruktruriranja proizvodnje ali iz drugih operativnih razlogov prenehalo delovno razmerje po predpisih o delovnih razmerjih, pa jim niti s prekvalifikacijo ni mogoče zagotoviti delovnim sposobnostim ustrezne druge zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega prebivališča v roku enega leta.
ZPIZ člen 39, 39. ZDSS člen 35, 35/3, 35, 35/3. ZPIZ-1 člen 36, 36.
pokojninsko zavarovanje - razveljavitev
Razhajanja v podatkih o zavarovalni dobi (izhajajoči iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz PIZ in iz delovne knjižice) z vidika časa v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega v predsodnem postopku niso bila razčiščena tako, da bi bilo mogoče preizkusiti pravilnost preračuna na poln delovni čas. Prav tako ni jasno, po katerem ZPIZ so bili ugotovljeni minimalni pogoji za priznanje starostne pokojnine, saj iz izpodbijanih konkretnih upravnih aktov izhaja obravnavanje zahteve z različnima datumoma. Zato je izpolnjen dejanski stan iz 3. odst. 35. člena ZDSS za razveljavitev izpodbijanih odločb in vrnitev v ponovno upravno odločanje.
Z uveljavitvijo novele ZZVZZ s 1.1.2003 je prenehala veljati tudi določba 83. člen ZZVZZ, za katero je že Ustavno sodišče RS z odločbo Up-53/96 z dne 28.10.1998 ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo. Ker novela ZZVZZ ne vsebuje nobene prehodne določbe, ki bi določala, da se v že začetih postopkih uporabljajo stare določbe ZZVZZ, je potrebno tudi v že začetih postopkih uporabiti določbe novele ZZVZZ.
Za uživalce pokojnin po mednarodnih sporazumih se glede na določbo 2. odst. 176. čl. ZPIZ pogoji za pridobitev pravice do invalidnine ugotavljajo po 56. čl. ZPIZ. Za telesno okvaro zaradi bolezni po 153. čl. ZPIZ uživalci pridobijo pravico do invalidnine, če ta znaša najmanj 50% in če hkrati s pokojninsko dobo pokrivajo tretjino razdobja od dopolnjenih 20 let starosti do nastanka telesne okvare. Ker je tožnik na dan nastanka telesne okvare v višini 50% dopolnil 55 let starosti in ima v Sloveniji le 7 let in 5 mesecov pokojninske dobe, namesto 11 let in 8 mesecev, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidnine.
Ker se dajatve iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti obračunavajo in izplačujejo v mesečnih zneskih, je ugovor zastaranja neupravičeno prejetih zneskov potrebno presojati po 372. členu ZOR, tako da terjatev zastara v treh letih od vsakokratnega neupravičenega izplačila.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-6, 65, 66, 67, 68, 23, 23/1, 23/1-6, 65, 66, 67, 68. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 257, 257, 257.
zdravstveno zavarovanje - povrnitev stroškov
Tožnik nima pravice do povračila stroškov zobozdravstvenih storitev, ki jih je uveljavil v samoplačniški stomatološki ambulanti, s katero ZZZ Slovenije nima sklenjene koncesijske pogodbe.