ZOZ člen 135, 135. ZRPJZ člen 9, 9. ZObr člen 107, 107.
plače in drugi prejemki
ZRPJZ je z označbo "vojak" označil tipično delovno mesto, za katerega je potreben status vojaka in določil najnižji količnik (2.10), tožena stranka pa bi lahko glede na zahtevnost dela določila vmesne plačilne razrede za delovna mesta, kjer je prav tako potreben status vojaka. ZRPJZ je jasen, pojem "vojak" v tabeli lahko pomeni le naziv delovnega mesta in ne statusa, ki ga oseba ima v vojaški hierarhiji. V tabeli ZRPJZ so določena tipična delovna mesta in ne statusi.
Tožena stranka je pri odmeri dodatkov k plači vezana na določbo 135. člena Zakona o obrambi in zaščiti ter določbo 9. člena Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih. Po vnaprej določenih kriterijih je bila dolžna ovrednotiti delovna mesta glede na posebne pogoje dela in odgovornosti, oziroma je bila dolžna ovrednotiti na katera delovna mesta se nanašajo posebne obremenitve, omejitve in prepovedi (za katere predvideva dodatek k plači uredba).
delovno razmerje - konkurenčna klavzula - opravljanje konkurenčne dejavnosti med trajanjem delovnega razmerja - opravljanje konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja - vodstveni delavci - varstvo konkurence - nelojalna konkurenca - odškodninska odgovornost delavca - odškodnina
Za kršitev konkurenčne prepovedi z ravnanji, storjenimi v času trajanja delovnega razmerja, je delavec lahko odškodninsko odgovoren, saj prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti v času zaposlitve izhaja iz obveznosti delavca do lojalnosti delodajalcu in temeljnega načela prepovedi povzročanja škode drugemu. Če delavec s svojim ravnanjem povzroči škodo delodajalcu, jo mora povrniti, kot je to določeno v 70. členu ZTPDR. Delodajalec je v času nastanka tega individualnega delovnega spora lahko od delavca uveljavljal povrnitev škode zaradi konkurenčnega ravnanja med trajanjem delovnega razmerja po določbi 3. odst. 7. člena ZDR in 1. odst. 70. člena ZTPDR. Po prenehanju delovnega razmerja toženih strank ni več zavezovala določba XI. tč. pogodbe o zaposlitvi, ker tožeča stranka ni zagotavljala protidajatve zaradi konkurenčne prepovedi, vendar to bivših delavcev ne odvezuje odškodninske odgovornosti zaradi nelojalne konkurence, določene v 13. členu Zakona o varstvu konkurence (Ur. l. RS, št. 18/93). Bivši delavci so delodajalcu lahko odgovorni zaradi dejanj nelojalne konkurence po prenehanju delovnega razmerja tudi v primeru, ko ni dogovorjena konkurenčna klavzula oz., ko le-ta ni ustrezna glede na enakovrednost dajatev delodajalca in bivšega delavca.
ZZZPB člen 59, 59/5. ZS člen 83, 83/3. ZS-C člen 38.
štipendiranje - pogodba o štipendiranju - rok za vložitev tožbe - sodne počitnice - tek rokov - pravno sredstvo
Ker je bila upravna odločba, zoper katero je dovoljeno vložiti tožbo pred Delovnim in socialnim sodiščem, tožniku vročena 2.7.2002, torej pred sodnimi počitnicami, se je 30. dnevni rok za vložitev tožbe iztekel prvi delovni dan po izteku sodnih počitnic, torej dne 16.8.2002. Tek zakonsko določenega roka za vložitev tožbe zoper upravno odločbo med sodnimi počitnicami ni bil prekinjen.
Upoštevajoč 120. člen ZDR se delavec, zaposlen pri zasebnem delodajalcu, s pogodbo o zaposlitvi ne more veljavno odpovedati pravici do povračila stroškov prevoza na delo in z dela po kolektivni pogodbi.
Tožnik je vsak mesec prejel obračunske liste z navedbo procenta stimulacije, vendar zoper oceno delovne uspešnosti ni ugovarjal. Delavci, vključno s tožnikom, so ob vsakokratnem izplačilu plače imeli pravico in nedvomno tudi možnost vložiti zahtevo za varstvo pravic, če so menili, da so zaradi ocene delovne uspešnosti prikrajšani pri plači. Če tožnik te možnosti ni izrabil, se ne more naknadno, v okviru postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev, sklicevati na nepravilnosti pri ocenjevanju delovne uspešnosti. Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je ocene delovne uspešnosti, ki so služile za mesečno obračunavanje plač, uporabila kot izločilni kriterij v postopku določanja presežnih delavcev.
Če se stranka ne pritoži zoper sklep, s katerim se okrajno sodišče izreče za nepristojno, ne more v kasnejšem postopku pred drugim sodiščem uspešno uveljavljati ugovora pristojnosti.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka skladno z določbo 28. člena Odloka o oskrbi z vodo prekinila dobavo vode uporabniku, ki je brez soglasja upravljalca dovolil priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo, to pomeni, da ravnanje tožene stranke ni protipravno in ne predstavlja motenja posesti tožeče stranke.
odlog izvršbe - posebno upravičeni razlogi - prodaja na prisilni javni dražbi
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da škoda, ki bi ali bo dolžniku nastala zaradi prodaje nepremičnine na javni dražbi pod ceno, ki jo je sicer mogoče doseči ob normalni prodaji, ne predstavlja niti škode po prvem odstavku 71. člena ZIZ niti posebno upravičenega razloga po drugem odstavku 71. člena ZIZ. Zakon namreč predvideva način prodaje in oblikovanja cene za prodano nepremičnino na javni dražbi in zato prikrajšanje, ki ga na ta način dopušča sam zakon, ne more biti razlog za odlog izvršbe.
Soglasja prvotnega in novega toženca za subjektivno spremembo tožbe sodišče ne more nadomestiti s svojo odločitvijo. Če sodišče dovoli subjektivno spremembo tožbe v nasprotju z določbo 187. člena ZPP stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-7, 71/2, 71, 71/1, 71/1-7, 71/2.
odlog izvršbe - posebno upravičeni razlogi
Okoliščina, da bi dolžnica v primeru izvršbe razpolagala z denarmini sredstvi (in ne več z nepremičnino), sama po sebi ne more izkazovati nastanka nenadomestljive škode.
Dejstvo, da so dolžniki vložili zoper upnico tožbo za plačilo najemnine za predmetno nepremičnino, ne more predstavljati posebno upravičenega razloga, ki bi omogočal odlog izvršbe v smislu 2. odstavka 71. člena ZIZ.
Resničnostna vrednost tožničinih dejanskih trditev ne ustreza prepričanju. Le prepričanje o dejstvu pa omogoča, da se ga vzame v dejansko podlago sodbe. Nedokazanost dejstev pa pomeni, da ne obstoje - po načelu, da je vseeno ne obstajati ali pa ne biti dokazan (idem est non esse aut non probari), oziroma da niso resnična. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
dejansko stanje - lahka telesna poškodba - izpodbijanje dejanskega stanja
Če obdolženec v pritožbi navede, da je oškodovančeva telesna poškodba nastala v drugem dogodku, ki ga niti ne identificira s krajem, časom in dogajanjem, pa zanj ne ponudi nobenega dokaza, gre za nedokazano hipotezo, s katero ni mogoče izpodbiti ugotovljenega dejanskega stanja.
Tožnica kot trasat ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 18. člena ZOR), saj jo je toženka, ki je bila njen remintent, takoj po dogodku o kraji čekovnih blanketov obvestila, le ta pa je te ukradene čeke vnovčila, čeprav je vedela, da so bili čeki zlorabljeni. Delno pa je za škodo, ki izvira iz predrugačenega ali nepristnega čeka, odgovorna tudi imetnica tekočega računa, saj bi morala kot tožnicina pogodbenica prav tako ravnati kot dober gospodar (prvi odstavek 18. člena ZOR), sem pa spada tudi skrbno varovanje čekovnih blanketov. Puščanje le teh skupaj s čekovno kartico v torbici brez nadzora na javnem mestu, to je v Univerzitetni knjižnici v Mariboru, ne sodi v pravni standard skrbnosti dobrega gospodarja.
Obtoženemu sta bili zaseženi dve vrsti mamil v količini, ki ni dovoljevala sklepanja o posesti mamil za lastno uporabo. Ob upoštevanju mnenje izvedenke - toksikologinje je zmotna ugotovitev sodišča 1. stopnje, da mamilo ni bilo namenjeno tudi lastni uporabi, zato je bilo treba oprostilno sodbo razveljaviti.
ZPIZ člen 46, 46-4, 46, 46-4. ZDSS člen 35, 35/3, 35, 35/3.
pokojninska osnova
Neizplačani deli plač, namenjenih za odkup delnic pri lastninjenju, od katerih so bili plačani prispevki, se v pokojninsko osnovo ne vštevajo le, če niso bili obračunani v skladu z osnovami in po merilih za delitev plač.
ZZVZZ člen 80. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 234.
zdravstveno zavarovanje - začasna nezmožnost za delo - bolniška odsotnost
Ker je sodišče pravilno ugotovilo, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo, bi moralo odločiti tudi o trajanju začasne nezmožnosti (bolniški stalež), ne pa da je odložitev o tem prepustilo tožencu. Kot to izhaja že iz same dikcije besedila in kot je to tudi opredeljeno v 234. členu POZZ, gre v primeru začasne nezmožnosti za delo za začasno stanje, ki pa ga je potrebno definirati tako z začetkom kot tudi s koncem trajanja.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-6, 65, 66, 67, 68, 23, 23/1, 23/1-6, 65, 66, 67, 68. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 257, 257, 257.
zdravstveno zavarovanje - povrnitev stroškov
Tožnik nima pravice do povračila stroškov zobozdravstvenih storitev, ki jih je uveljavil v samoplačniški stomatološki ambulanti, s katero ZZZ Slovenije nima sklenjene koncesijske pogodbe.
ZZVZZ člen 16, 23, 23/1, 23/1-2, 23/1-2-2, 16, 23, 23/1, 23/1-2, 23/1-2-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 134, 134/1, 226, 226/1, 134, 134/1, 226, 226/1.
zdravstveno zavarovanje
Povračilo stroškov zdravljenja v tujini je mogoče le, če je zdravljenje v tujini indicirano, torej če so v Sloveniji izčrpane možnosti za zdravljenje, z zdravljanjem v tujini pa je mogoče pričakovati izboljšanje zdravstvenega stanja oz. preprečiti nadaljnje slabšanje. Glede na to, da se da korekcija dioptrije doseči tudi z nošenjem ustreznih očal, indikacija za lasersko korekturo dioptrije v tujini v predmetni zadevi ni podana.
zavrženje tožbe - ne bis in idem - procesna predpostavka - rok
Sodišče prve stopnje je s sklepom pravnomočno zavrglo tožbo kot prepozno vloženo. Vendar je zmotno zaključilo, da je bila stvar že pravnomočno razsojena s pravnomočnim sklepom ter posledično zmotno uporabilo določbe 2. odst. 319. čl. ZPP. Nova tožba se zavrže le v primeru, če je bilo s pravnomočno sodbo po vsebini odločeno o istem zahtevku iz prejšnje tožbe. Prepoved odločanja "ne bis in idem" velja torej le za odločanje o tožbenem zahtevku (za sojenje o vsebini zadeve, o čemer se odloča s sodbo), ne pa za odločanje o procesnih predpostavkah tožbe, o katerih se odloča s sklepom. To pomeni, da sodišče obravnavane tožbe z izpodbijanim sklepom ne bi smelo zavreči kot nedovoljene, lahko pa bi po predhodnem preizkusu tožbo zavrglo, če bi ugotovilo, da je vložena prepozno (1. odst. 274. čl. ZPP).
Z uveljavitvijo novele ZZVZZ s 1.1.2003 je prenehala veljati tudi določba 83. člen ZZVZZ, za katero je že Ustavno sodišče RS z odločbo Up-53/96 z dne 28.10.1998 ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo. Ker novela ZZVZZ ne vsebuje nobene prehodne določbe, ki bi določala, da se v že začetih postopkih uporabljajo stare določbe ZZVZZ, je potrebno tudi v že začetih postopkih uporabiti določbe novele ZZVZZ.