DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS02020
ZDSS člen 19, 19/1, 19/2. ZIZ člen 272, 272/2. ZDR (2002) člen 88, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
Tožena stranka je dejstvo, da tožnica ne more več opravljati dela na delovnem mestu natakarja - urejevalca prostorov, izvedela šele z vročitvijo pravnomočne sodbe pritožbenega sodišča. To sodno odločbo je bila dolžna izvršiti in bi jo lahko izvršila tako, da bi za tožnico obdržala v veljavi pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za delovno mesto administrativnega referenta, saj je bila tožnica na to delovno mesto razporejena z zadnjo pravnomočno odločbo. Ker je tožena stranka delovno mesto administrativnega referenta ukinila, to pomeni, da je tožnici lahko odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi določb 88. čl. ZDR/2002 o redni odpovedi. Ker tožnica ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve, je sodišče prve stopnje predlagano začasno odredbo pravilno zavrnilo in mu niti ni bilo potrebno ugotavljati, ali je tožnica izkazala verjetnost vsaj ene izmed predpostavk iz drugega odstavka 272. čl. ZIZ.
Ker je tožena stranka postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izvedla v skladu z določbami ZDR/2002, ni mogoče govoriti o samovolji. Ta je podana, če si nekdo vzame pravico, za katero misli, da mu gre.
ZOZ člen 135, 135. ZRPJZ člen 9, 9. ZObr člen 107, 107.
plače in drugi prejemki
ZRPJZ je z označbo "vojak" označil tipično delovno mesto, za katerega je potreben status vojaka in določil najnižji količnik (2.10), tožena stranka pa bi lahko glede na zahtevnost dela določila vmesne plačilne razrede za delovna mesta, kjer je prav tako potreben status vojaka. ZRPJZ je jasen, pojem "vojak" v tabeli lahko pomeni le naziv delovnega mesta in ne statusa, ki ga oseba ima v vojaški hierarhiji. V tabeli ZRPJZ so določena tipična delovna mesta in ne statusi.
Tožena stranka je pri odmeri dodatkov k plači vezana na določbo 135. člena Zakona o obrambi in zaščiti ter določbo 9. člena Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih. Po vnaprej določenih kriterijih je bila dolžna ovrednotiti delovna mesta glede na posebne pogoje dela in odgovornosti, oziroma je bila dolžna ovrednotiti na katera delovna mesta se nanašajo posebne obremenitve, omejitve in prepovedi (za katere predvideva dodatek k plači uredba).
Pritožbene navedbe, da naj bi iz listinske dokumentacije v vpisu izhajalo, da je bil tožnik dalj časa odsoten s terena, zaradi česar naj bi mu pripadal nižji znesek dnevnic, je pritožbena novota, če tožena stranka že v sojenju pred sodiščem prve stopnje ni pojasnila, kaj naj bi predložena listina dokazovala.
ZTPDR člen 80, 80/1, 80/2, 80, 80/1, 80/2. ZObr člen 98, 98.
prerazporeditev - plača
Izpodbijana odločba je v skladu z veljavno sistemizacijo, ta pa s količniki, ki jih za delovna mesta VII. zahtevnostne stopnje določa Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Ur.l. RS št. 18/94). Delovnopravna zakonodaja ne določa, da bi delavec moral obdržati plačo v enaki višini, kot jo je prejemal pred razporeditvijo, razen v izjemnih okoliščinah, ki pa v konkretnem primeru niso podane (nujne službene potrebe). Vsak delavec ima pravico do plače, kot je določena za delovno mesto, na katero je razporejen.
Ker je imela tožena stranka izdelan sistem ugotavljanja delovne uspešnosti, za proizvodne delavce z določanjem norme, za posredno proizvodne delavce pa z osebno oceno, ves čas ocenjevalnega obdobja, ki se je tudi uporabljal za določanje plač, je morala uporabiti kriterij delovne uspešnosti za določitev trajno presežnih delavcev. Tožnica je bila vsak mesec ob prejemu plače seznanjena tudi z oceno delovne uspešnosti, zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da naj bi bila ocena narejena za več let nazaj, potem ko so se začeli ugotavljati presežki.
odlog izvršbe - posebno upravičeni razlogi - prodaja na prisilni javni dražbi
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da škoda, ki bi ali bo dolžniku nastala zaradi prodaje nepremičnine na javni dražbi pod ceno, ki jo je sicer mogoče doseči ob normalni prodaji, ne predstavlja niti škode po prvem odstavku 71. člena ZIZ niti posebno upravičenega razloga po drugem odstavku 71. člena ZIZ. Zakon namreč predvideva način prodaje in oblikovanja cene za prodano nepremičnino na javni dražbi in zato prikrajšanje, ki ga na ta način dopušča sam zakon, ne more biti razlog za odlog izvršbe.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-7, 71/2, 71, 71/1, 71/1-7, 71/2.
odlog izvršbe - posebno upravičeni razlogi
Okoliščina, da bi dolžnica v primeru izvršbe razpolagala z denarmini sredstvi (in ne več z nepremičnino), sama po sebi ne more izkazovati nastanka nenadomestljive škode.
Dejstvo, da so dolžniki vložili zoper upnico tožbo za plačilo najemnine za predmetno nepremičnino, ne more predstavljati posebno upravičenega razloga, ki bi omogočal odlog izvršbe v smislu 2. odstavka 71. člena ZIZ.
Če se stranka ne pritoži zoper sklep, s katerim se okrajno sodišče izreče za nepristojno, ne more v kasnejšem postopku pred drugim sodiščem uspešno uveljavljati ugovora pristojnosti.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka skladno z določbo 28. člena Odloka o oskrbi z vodo prekinila dobavo vode uporabniku, ki je brez soglasja upravljalca dovolil priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo, to pomeni, da ravnanje tožene stranke ni protipravno in ne predstavlja motenja posesti tožeče stranke.
Soglasja prvotnega in novega toženca za subjektivno spremembo tožbe sodišče ne more nadomestiti s svojo odločitvijo. Če sodišče dovoli subjektivno spremembo tožbe v nasprotju z določbo 187. člena ZPP stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Resničnostna vrednost tožničinih dejanskih trditev ne ustreza prepričanju. Le prepričanje o dejstvu pa omogoča, da se ga vzame v dejansko podlago sodbe. Nedokazanost dejstev pa pomeni, da ne obstoje - po načelu, da je vseeno ne obstajati ali pa ne biti dokazan (idem est non esse aut non probari), oziroma da niso resnična. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Tožnica kot trasat ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 18. člena ZOR), saj jo je toženka, ki je bila njen remintent, takoj po dogodku o kraji čekovnih blanketov obvestila, le ta pa je te ukradene čeke vnovčila, čeprav je vedela, da so bili čeki zlorabljeni. Delno pa je za škodo, ki izvira iz predrugačenega ali nepristnega čeka, odgovorna tudi imetnica tekočega računa, saj bi morala kot tožnicina pogodbenica prav tako ravnati kot dober gospodar (prvi odstavek 18. člena ZOR), sem pa spada tudi skrbno varovanje čekovnih blanketov. Puščanje le teh skupaj s čekovno kartico v torbici brez nadzora na javnem mestu, to je v Univerzitetni knjižnici v Mariboru, ne sodi v pravni standard skrbnosti dobrega gospodarja.
dejansko stanje - lahka telesna poškodba - izpodbijanje dejanskega stanja
Če obdolženec v pritožbi navede, da je oškodovančeva telesna poškodba nastala v drugem dogodku, ki ga niti ne identificira s krajem, časom in dogajanjem, pa zanj ne ponudi nobenega dokaza, gre za nedokazano hipotezo, s katero ni mogoče izpodbiti ugotovljenega dejanskega stanja.
Obtoženemu sta bili zaseženi dve vrsti mamil v količini, ki ni dovoljevala sklepanja o posesti mamil za lastno uporabo. Ob upoštevanju mnenje izvedenke - toksikologinje je zmotna ugotovitev sodišča 1. stopnje, da mamilo ni bilo namenjeno tudi lastni uporabi, zato je bilo treba oprostilno sodbo razveljaviti.
Za uživalce pokojnin po mednarodnih sporazumih se glede na določbo 2. odst. 176. čl. ZPIZ pogoji za pridobitev pravice do invalidnine ugotavljajo po 56. čl. ZPIZ. Za telesno okvaro zaradi bolezni po 153. čl. ZPIZ uživalci pridobijo pravico do invalidnine, če ta znaša najmanj 50% in če hkrati s pokojninsko dobo pokrivajo tretjino razdobja od dopolnjenih 20 let starosti do nastanka telesne okvare. Ker je tožnik na dan nastanka telesne okvare v višini 50% dopolnil 55 let starosti in ima v Sloveniji le 7 let in 5 mesecov pokojninske dobe, namesto 11 let in 8 mesecev, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidnine.
družinska pokojnina - vrnitev - verzija - zakonite zamudne obresti
Toženka je prejela družinsko pokojnino za september 1996, do katere glede na določbe ZPIZ/92 ni imela več pravice. Zato je sodišče zadevo pravilno presojalo po določbah 288. čl. ZPIZ/92 v zvezi z 210. čl. ZOR in tožbenemu zahtevku ugodilo. Gre za verzijski zahtevek, za katerega je pravno relevatno samo dejstvo neupravičenega prehoda premoženja, ne pa razlogi na strani ene ali druge stranke, zaradi katerih je do takega prehoda prišlo.
Po določbah 214. čl. ZOR o obsegu vrnitve pri verziji je potrebno, kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, plačati tudi zamudne obresti in sicer v primeru poštenega pridobitelja od dneva vložitve zahtevka (od vložitve tožbe).
Ker je tožnica vložila vlogo v času veljavnosti ZPIZ/92, je toženec pravilno uporabil določbe tega zakona. Odločbe, izdane v obnovi postopka, uvedeni na podlagi upravičenčeve zahteve, učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če pa gre na podlagi odločbe, izdane v obnovi postopka, upravičencu višji znesek denarnega prejemka, učinkuje odločba še največ za 6 mesecev nazaj (1. in 2. odst. v zvezi s 3. odst. 271. čl. ZPIZ/92). Zato je toženec v obnovi postopka pravilno določil, da pripada tožnici višji znesek akontacije invalidske pokojnine šele od 1.5.1996 dalje.
ZOR člen 47, 117, 117/1, 47, 117, 117/1. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-2.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum - bianco odpoved ob sklenitvi delovnega razmerja - izpodbijanje - rok
Tožnica je uveljavljala, da je sporazum o prenehanju delovnega razmerja ničen, ker datum prenehanja delovnega razmerja, kot bistvena sestavina sporazuma, sploh ni bil določen ob njegovem podpisu, temveč ga je šele naknadno vanj vnesla toženka. Datum prenehanja delovnega razmerja je bistvena sestavina sporazuma o prenehanju delovnega razmerja. Če je tožnica podpisala neizpolnjen obrazec sporazuma, v katerem ni bil določen datum, toženka pa je potem sama enostransko določila datum prenehanja delovnega razmerja, je tak sporazum ničen v smislu določb 47. čl. ZOR. Če pa sta stranki skupno določili datum prenehanja delovnega razmerja, potem sporazum ni ničen, čeprav sta to storili potem, ko je tožnica že podpisala neizpolnjen obrazec.
Predhodni postopek varstva pravic je predviden v primerih, ko gre za odločanje delodajalca o pravici delavca, torej za njegov enostranski akt. Tožnica pa v tem sporu izpodbija sporazum o prenehanju delovnega razmerja, torej dvostranski akt, ki naj bi ga stranki sklenili enakopravno in ki obe stranki enako zavezuje. Tak sporazum je možno spremeniti samo sporazumno ali pa v posebnem postopku ugotavljanja njegove neveljavnosti. ZDR in ZTPDR takšnega postopka ne urejata, zato je potrebno smiselno uporabiti določbe ZOR o izpodbijanju pogodb in uveljavljanju ničnosti. V skladu s 1. odst. 117. člena ZOR pravica zahtevati razveljavitev izpodbijane pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva, ko se je izvedelo za razlog izpodbijnosti oz. enega leta od prenehanja sile.
Pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji je mogoče priznati le, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz 7. in 8. čl. ZPPPAI. Zato osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 1. ali 2. odst. 7. čl. ZPPPAI, lahko pravico do pokojnine po tem zakonu pridobijo le, če hkrati izpolnjujejo še pogoje iz 8. čl. zakona, torej, da jim je zaradi ukinitve delovnega mesta ali zmanjšanja števila delavcev zaradi prestruktruriranja proizvodnje ali iz drugih operativnih razlogov prenehalo delovno razmerje po predpisih o delovnih razmerjih, pa jim niti s prekvalifikacijo ni mogoče zagotoviti delovnim sposobnostim ustrezne druge zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega prebivališča v roku enega leta.
Z uveljavitvijo novele ZZVZZ s 1.1.2003 je prenehala veljati tudi določba 83. člen ZZVZZ, za katero je že Ustavno sodišče RS z odločbo Up-53/96 z dne 28.10.1998 ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo. Ker novela ZZVZZ ne vsebuje nobene prehodne določbe, ki bi določala, da se v že začetih postopkih uporabljajo stare določbe ZZVZZ, je potrebno tudi v že začetih postopkih uporabiti določbe novele ZZVZZ.