Upoštevajoč 120. člen ZDR se delavec, zaposlen pri zasebnem delodajalcu, s pogodbo o zaposlitvi ne more veljavno odpovedati pravici do povračila stroškov prevoza na delo in z dela po kolektivni pogodbi.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100, 100/1, 100/1-5.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek 5 delovnih dni
Delavec, kateremu je delovno razmerje prenehalo zaradi neupravičenega izostanka z dela, ker se ni zglasil pri toženi stranki po zaključku bolniškega staleža, ne more uspešno uveljavljati dejstva, da je izostal z dela zato, ker mu delodajalec ne bi mogel zagotoviti dela le v dopoldanski (ne pa tudi nočni) izmeni, če na to omejitev delodajalca sploh ni opozoril in ni predlagal ustrezne razporeditve delovnega časa glede na svojo zdravstveno zmožnost.
ZDR (1990) člen 36d, 36d/4, 36d, 36d/4. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17.
trajno prenehanje potreb po delu - kriteriji za določitev presežnih delavcev - delovna uspešnost - varovana kategorija delavcev
1. Delavci so ob izplačilu plače imeli pravico in nedvomno tudi možnost vložiti zahtevo za varstvo pravic, če so menili, da so zaradi ocene delovne uspešnosti prikrajšani pri plači. Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je dokončne (in pravnomočne) ocene delovne uspešnosti, ki so služile za mesečno obračunavanje plač, uporabila kot izločilni kriterij v postopku določanja presežnih delavcev, zato ne gre za kršitev 17. člena SKPgd.
2. Tožena stranka je tožnikovega sodelavca, ki je imel slabšo oceno delovne uspešnosti od tožnika, zmotno uvrstila v varovano kategorijo delavcev po določbi 4. odstavka 36d. člena ZDR. Delavec lahko uživa zaščito pred prenehanjem delovnega razmerja zaradi trajnega presežka le, če izpolnjuje oba pogoja, določena v citiranem 4. odstavku 36d. člena ZDR. Biti mora samohranilec z otrokom do dveh let starosti oz. z otrokom, ki je zmerno ali težje moten v duševnem ali telesnem razvoju. Stališče, da je samohranilstvo pogoj le za primer, če gre za delavca z otrokom do dveh let starosti, ne pa tudi za primer, če ima delavec otroka z motnjami v razvoju, ni sprejemljivo.
Pritožbene navedbe, da naj bi iz listinske dokumentacije v vpisu izhajalo, da je bil tožnik dalj časa odsoten s terena, zaradi česar naj bi mu pripadal nižji znesek dnevnic, je pritožbena novota, če tožena stranka že v sojenju pred sodiščem prve stopnje ni pojasnila, kaj naj bi predložena listina dokazovala.
ZTPDR člen 80, 80/1, 80/2, 80, 80/1, 80/2. ZObr člen 98, 98.
prerazporeditev - plača
Izpodbijana odločba je v skladu z veljavno sistemizacijo, ta pa s količniki, ki jih za delovna mesta VII. zahtevnostne stopnje določa Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Ur.l. RS št. 18/94). Delovnopravna zakonodaja ne določa, da bi delavec moral obdržati plačo v enaki višini, kot jo je prejemal pred razporeditvijo, razen v izjemnih okoliščinah, ki pa v konkretnem primeru niso podane (nujne službene potrebe). Vsak delavec ima pravico do plače, kot je določena za delovno mesto, na katero je razporejen.
Soglasja prvotnega in novega toženca za subjektivno spremembo tožbe sodišče ne more nadomestiti s svojo odločitvijo. Če sodišče dovoli subjektivno spremembo tožbe v nasprotju z določbo 187. člena ZPP stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
odlog izvršbe - posebno upravičeni razlogi - prodaja na prisilni javni dražbi
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da škoda, ki bi ali bo dolžniku nastala zaradi prodaje nepremičnine na javni dražbi pod ceno, ki jo je sicer mogoče doseči ob normalni prodaji, ne predstavlja niti škode po prvem odstavku 71. člena ZIZ niti posebno upravičenega razloga po drugem odstavku 71. člena ZIZ. Zakon namreč predvideva način prodaje in oblikovanja cene za prodano nepremičnino na javni dražbi in zato prikrajšanje, ki ga na ta način dopušča sam zakon, ne more biti razlog za odlog izvršbe.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-7, 71/2, 71, 71/1, 71/1-7, 71/2.
odlog izvršbe - posebno upravičeni razlogi
Okoliščina, da bi dolžnica v primeru izvršbe razpolagala z denarmini sredstvi (in ne več z nepremičnino), sama po sebi ne more izkazovati nastanka nenadomestljive škode.
Dejstvo, da so dolžniki vložili zoper upnico tožbo za plačilo najemnine za predmetno nepremičnino, ne more predstavljati posebno upravičenega razloga, ki bi omogočal odlog izvršbe v smislu 2. odstavka 71. člena ZIZ.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka skladno z določbo 28. člena Odloka o oskrbi z vodo prekinila dobavo vode uporabniku, ki je brez soglasja upravljalca dovolil priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo, to pomeni, da ravnanje tožene stranke ni protipravno in ne predstavlja motenja posesti tožeče stranke.
Če se stranka ne pritoži zoper sklep, s katerim se okrajno sodišče izreče za nepristojno, ne more v kasnejšem postopku pred drugim sodiščem uspešno uveljavljati ugovora pristojnosti.
Resničnostna vrednost tožničinih dejanskih trditev ne ustreza prepričanju. Le prepričanje o dejstvu pa omogoča, da se ga vzame v dejansko podlago sodbe. Nedokazanost dejstev pa pomeni, da ne obstoje - po načelu, da je vseeno ne obstajati ali pa ne biti dokazan (idem est non esse aut non probari), oziroma da niso resnična. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Obtoženemu sta bili zaseženi dve vrsti mamil v količini, ki ni dovoljevala sklepanja o posesti mamil za lastno uporabo. Ob upoštevanju mnenje izvedenke - toksikologinje je zmotna ugotovitev sodišča 1. stopnje, da mamilo ni bilo namenjeno tudi lastni uporabi, zato je bilo treba oprostilno sodbo razveljaviti.
Tožnica kot trasat ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 18. člena ZOR), saj jo je toženka, ki je bila njen remintent, takoj po dogodku o kraji čekovnih blanketov obvestila, le ta pa je te ukradene čeke vnovčila, čeprav je vedela, da so bili čeki zlorabljeni. Delno pa je za škodo, ki izvira iz predrugačenega ali nepristnega čeka, odgovorna tudi imetnica tekočega računa, saj bi morala kot tožnicina pogodbenica prav tako ravnati kot dober gospodar (prvi odstavek 18. člena ZOR), sem pa spada tudi skrbno varovanje čekovnih blanketov. Puščanje le teh skupaj s čekovno kartico v torbici brez nadzora na javnem mestu, to je v Univerzitetni knjižnici v Mariboru, ne sodi v pravni standard skrbnosti dobrega gospodarja.
dejansko stanje - lahka telesna poškodba - izpodbijanje dejanskega stanja
Če obdolženec v pritožbi navede, da je oškodovančeva telesna poškodba nastala v drugem dogodku, ki ga niti ne identificira s krajem, časom in dogajanjem, pa zanj ne ponudi nobenega dokaza, gre za nedokazano hipotezo, s katero ni mogoče izpodbiti ugotovljenega dejanskega stanja.
Pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji je mogoče priznati le, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz 7. in 8. čl. ZPPPAI. Zato osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 1. ali 2. odst. 7. čl. ZPPPAI, lahko pravico do pokojnine po tem zakonu pridobijo le, če hkrati izpolnjujejo še pogoje iz 8. čl. zakona, torej, da jim je zaradi ukinitve delovnega mesta ali zmanjšanja števila delavcev zaradi prestruktruriranja proizvodnje ali iz drugih operativnih razlogov prenehalo delovno razmerje po predpisih o delovnih razmerjih, pa jim niti s prekvalifikacijo ni mogoče zagotoviti delovnim sposobnostim ustrezne druge zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega prebivališča v roku enega leta.
ZZVZZ člen 16, 23, 23/1, 23/1-2, 23/1-2-2, 16, 23, 23/1, 23/1-2, 23/1-2-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 134, 134/1, 226, 226/1, 134, 134/1, 226, 226/1.
zdravstveno zavarovanje
Povračilo stroškov zdravljenja v tujini je mogoče le, če je zdravljenje v tujini indicirano, torej če so v Sloveniji izčrpane možnosti za zdravljenje, z zdravljanjem v tujini pa je mogoče pričakovati izboljšanje zdravstvenega stanja oz. preprečiti nadaljnje slabšanje. Glede na to, da se da korekcija dioptrije doseči tudi z nošenjem ustreznih očal, indikacija za lasersko korekturo dioptrije v tujini v predmetni zadevi ni podana.
ZPIZ člen 46, 46-4, 46, 46-4. ZDSS člen 35, 35/3, 35, 35/3.
pokojninska osnova
Neizplačani deli plač, namenjenih za odkup delnic pri lastninjenju, od katerih so bili plačani prispevki, se v pokojninsko osnovo ne vštevajo le, če niso bili obračunani v skladu z osnovami in po merilih za delitev plač.
ZZVZZ člen 80. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 234.
zdravstveno zavarovanje - začasna nezmožnost za delo - bolniška odsotnost
Ker je sodišče pravilno ugotovilo, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo, bi moralo odločiti tudi o trajanju začasne nezmožnosti (bolniški stalež), ne pa da je odložitev o tem prepustilo tožencu. Kot to izhaja že iz same dikcije besedila in kot je to tudi opredeljeno v 234. členu POZZ, gre v primeru začasne nezmožnosti za delo za začasno stanje, ki pa ga je potrebno definirati tako z začetkom kot tudi s koncem trajanja.
Ker se dajatve iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti obračunavajo in izplačujejo v mesečnih zneskih, je ugovor zastaranja neupravičeno prejetih zneskov potrebno presojati po 372. členu ZOR, tako da terjatev zastara v treh letih od vsakokratnega neupravičenega izplačila.
ZPIZ člen 39, 39. ZDSS člen 35, 35/3, 35, 35/3. ZPIZ-1 člen 36, 36.
pokojninsko zavarovanje - razveljavitev
Razhajanja v podatkih o zavarovalni dobi (izhajajoči iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz PIZ in iz delovne knjižice) z vidika časa v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega v predsodnem postopku niso bila razčiščena tako, da bi bilo mogoče preizkusiti pravilnost preračuna na poln delovni čas. Prav tako ni jasno, po katerem ZPIZ so bili ugotovljeni minimalni pogoji za priznanje starostne pokojnine, saj iz izpodbijanih konkretnih upravnih aktov izhaja obravnavanje zahteve z različnima datumoma. Zato je izpolnjen dejanski stan iz 3. odst. 35. člena ZDSS za razveljavitev izpodbijanih odločb in vrnitev v ponovno upravno odločanje.