Pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji je mogoče priznati le, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz 7. in 8. čl. ZPPPAI. Zato osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 1. ali 2. odst. 7. čl. ZPPPAI, lahko pravico do pokojnine po tem zakonu pridobijo le, če hkrati izpolnjujejo še pogoje iz 8. čl. zakona, torej, da jim je zaradi ukinitve delovnega mesta ali zmanjšanja števila delavcev zaradi prestruktruriranja proizvodnje ali iz drugih operativnih razlogov prenehalo delovno razmerje po predpisih o delovnih razmerjih, pa jim niti s prekvalifikacijo ni mogoče zagotoviti delovnim sposobnostim ustrezne druge zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega prebivališča v roku enega leta.
Ker je tožnica vložila vlogo v času veljavnosti ZPIZ/92, je toženec pravilno uporabil določbe tega zakona. Odločbe, izdane v obnovi postopka, uvedeni na podlagi upravičenčeve zahteve, učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če pa gre na podlagi odločbe, izdane v obnovi postopka, upravičencu višji znesek denarnega prejemka, učinkuje odločba še največ za 6 mesecev nazaj (1. in 2. odst. v zvezi s 3. odst. 271. čl. ZPIZ/92). Zato je toženec v obnovi postopka pravilno določil, da pripada tožnici višji znesek akontacije invalidske pokojnine šele od 1.5.1996 dalje.
Z uveljavitvijo novele ZZVZZ s 1.1.2003 je prenehala veljati tudi določba 83. člen ZZVZZ, za katero je že Ustavno sodišče RS z odločbo Up-53/96 z dne 28.10.1998 ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo. Ker novela ZZVZZ ne vsebuje nobene prehodne določbe, ki bi določala, da se v že začetih postopkih uporabljajo stare določbe ZZVZZ, je potrebno tudi v že začetih postopkih uporabiti določbe novele ZZVZZ.
Za uživalce pokojnin po mednarodnih sporazumih se glede na določbo 2. odst. 176. čl. ZPIZ pogoji za pridobitev pravice do invalidnine ugotavljajo po 56. čl. ZPIZ. Za telesno okvaro zaradi bolezni po 153. čl. ZPIZ uživalci pridobijo pravico do invalidnine, če ta znaša najmanj 50% in če hkrati s pokojninsko dobo pokrivajo tretjino razdobja od dopolnjenih 20 let starosti do nastanka telesne okvare. Ker je tožnik na dan nastanka telesne okvare v višini 50% dopolnil 55 let starosti in ima v Sloveniji le 7 let in 5 mesecov pokojninske dobe, namesto 11 let in 8 mesecev, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidnine.
Ker se dajatve iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti obračunavajo in izplačujejo v mesečnih zneskih, je ugovor zastaranja neupravičeno prejetih zneskov potrebno presojati po 372. členu ZOR, tako da terjatev zastara v treh letih od vsakokratnega neupravičenega izplačila.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-6, 65, 66, 67, 68, 23, 23/1, 23/1-6, 65, 66, 67, 68. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 257, 257, 257.
zdravstveno zavarovanje - povrnitev stroškov
Tožnik nima pravice do povračila stroškov zobozdravstvenih storitev, ki jih je uveljavil v samoplačniški stomatološki ambulanti, s katero ZZZ Slovenije nima sklenjene koncesijske pogodbe.
zavrženje tožbe - ne bis in idem - procesna predpostavka - rok
Sodišče prve stopnje je s sklepom pravnomočno zavrglo tožbo kot prepozno vloženo. Vendar je zmotno zaključilo, da je bila stvar že pravnomočno razsojena s pravnomočnim sklepom ter posledično zmotno uporabilo določbe 2. odst. 319. čl. ZPP. Nova tožba se zavrže le v primeru, če je bilo s pravnomočno sodbo po vsebini odločeno o istem zahtevku iz prejšnje tožbe. Prepoved odločanja "ne bis in idem" velja torej le za odločanje o tožbenem zahtevku (za sojenje o vsebini zadeve, o čemer se odloča s sodbo), ne pa za odločanje o procesnih predpostavkah tožbe, o katerih se odloča s sklepom. To pomeni, da sodišče obravnavane tožbe z izpodbijanim sklepom ne bi smelo zavreči kot nedovoljene, lahko pa bi po predhodnem preizkusu tožbo zavrglo, če bi ugotovilo, da je vložena prepozno (1. odst. 274. čl. ZPP).
Tožnik ni umaknil tožbe zaradi izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke, zato je dolžan povrniti toženi stranki potrebne stroške, nastale z zastopanjem tožene stranke.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - faktično delovno razmerje
Faktično delovno razmerje je sklenjeno za določen čas, če dogovor med delavcem in delodajalcem vsebuje tudi skladnost dveh volj o času, za katerega je sklenjeno delovno razmerje.
V skladu z določbo 41. čl. ZDDO je lahko delavec odsoten z dela s pravico do nadomestila plače največ 7 dni, če aktivno sodeluje, med ostalim tudi pri športnih prireditvah, kot organizator ali športnik. Tožnik je bil delavec državnega organa, zato je v svoji prošnji za odobritev odsotnosti pravilno izhajal iz navedene zakonske določbe. Po vložitvi prošnje za odobritev odsotnosti je bil pozvan, da predloži dokazila o aktivnem sodelovanju na športnih prireditvah, česar ni storil, zato njegov zahtevek ni utemeljen.
Pretežna dejavnost večinskega lastnika tožene stranke spada v okvir strokovnih združenj s področja kovinske in elektroindustrije. Čeprav je tožena stranka opravljala drugačno dejavnost (raziskovalno), je zanjo prav tako veljala ustrezna branžna kolektivna pogodba in ne KPND.
Če taksna obveznost nastane v obdobju pred uveljavitvijo novele ZST-G, tj. pred 28.3.1998, stroški postopka pa zapadejo v plačilo po uveljavitvi novele ZST-G, začne rok za zastaranje taksne obveznosti teči z dnem, ko zapadejo v plačilo stroški postopka. V takšnem primeru se taksna obveznost odmeri v skladu z 62. členom ZDSS.
Zakupna pogodba za nedoločen čas preneha z odpovedjo, ki jo vsaka stranka lahko da drugi, spoštujoč dogovorjeni odpovedni rok. Za zakup samske sobe se ne uporabljajo določbe SZ, zato odpovedni razlogi niso bistveni. Zahtevek na vrnitev v zakup dane stvari (na izpraznitev in izročitev samske sobe) po logiki vsebuje tudi odpoved zakupa. Odpoved zakupa je enostranska izjava volje, za katero posebna oblika ni predpisana.
pripravništvo - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - aktivna politika zaposlovanja
Tožena stranka je s tožnikom sklenila delovno razmerje v okviru aktivne politike zaposlovanja in je šlo v bistvu za tripartitno pogodbo med zavodom za zaposlovanje, toženo stranko in tožnikom. Zato so neutemelje navedbe o nezakonitosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za pripravništvo, saj je bilo tožniku znano, da sklepa delovno razmerje kot pripravnik v okviru aktivne politike zaposlovanja. Tožena stranka je v postopku dokazala, da je s tožnikom podaljšala sklenjeno delovno razmerje na podlagi aneksov iz razloga povečanega obsega dela. Dejstvo, da je tožnik opravil pripravniški izpit šele aprila 2000, na zakonitost pogodbe o zaposlitvi in njenih aneksov nima vpliva. Zato je sodišče pravilno ugotovilo, da niso nastopili pogoji po 18. členu ZDR, ki bi narekovali ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas.
suspenz - zakonitost izrečenega suspenza - odobritev sklepa o suspenzu
Sklep o suspenzu je nezakonit, ker ni bil dan v potrditev disciplinski komisiji v roku treh dni, kot je to določeno v 43. členu kolektivne pogodbe tožene stranke, ki je enako določilu 69. člena ZTPDR.
Delavec je upravičen do osnovne plače po višini interne obračunske osnove za njegovo delovno mesto in ne le do (nižje) plače v višini izhodiščne plače za tarifni razred, določene s KP dejavnosti. Kasneje sprejata panožna kolektivna pogodba ne razveljavlja internih aktov delodajalca v zvezi s plačo, če se delavčeva pogodba o zaposlitvi sklicuje na interne akte.
V primeru nedopustnosti tožbe zaradi litispendence verjetnost terjatve kot pogoj za izdajo začasne odredbe ni verjetno izkazana. Tožnik vse svoje procesne pravice, vključno z uveljavljanjem izdaje začasnih odredb, lahko uveljavlja le v prvem postopku.
ZMZPP člen 90, 91. Haška konvencija o civilnem postopku člen 17, 18.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina
Ker sta obe državi podpisali Haško konvencijo o civilnem postopku ne more biti dvoma o tem, da državljani Republike Slovenije v Srbiji in Črni gori Jugoslaviji niso dolžni dati varščine za pravdne stroške. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je zavrnilo predlog za položitev varščine ne da bi predhodno pridobilo pojasnilo Ministrstva za pravosodje.
ZPPSL člen 99, 99/1, 104, 104/4, 99, 99/1, 104, 104/4.
zaključek stečajnega postopka - začetek in zaključek stečajnega postopka - stečajna masa tožene stranke
Dejansko stanje o izpolnjevanju pogojev za začetek in takojšnji zaključek stečajnega postopka po prvem odstavku 99. člena ZPPSL je popolno ugotovljeno šele takrat, ko stečajni senat ugotovi vrednost premoženja, ki bi prišlo v stečajno maso. To pa je v primeru stečaja podjetnika posameznika vrednost premoženja, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka (razen stvari in prejemkov, ki so po zakonu izvzeti iz izvršbe).
ZPPVS člen 7, 7/2, 7, 7/2. ZOR člen 16, 154, 16, 154.
protipravnost - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic
Kanonsko pravo je avtonomno pravo. Ravnanje pripadnika cerkve, ki nasprotuje kanonskemu pravu, in katerega posledica je prikrajšanje osebnostnih pravic, je zato protipravno. Sodišče mora torej v okviru ugotavljanja protipravnosti ravnanja, slednje presoditi tudi v luči kanonskega prava.