Ker se dajatve iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti obračunavajo in izplačujejo v mesečnih zneskih, je ugovor zastaranja neupravičeno prejetih zneskov potrebno presojati po 372. členu ZOR, tako da terjatev zastara v treh letih od vsakokratnega neupravičenega izplačila.
zavrženje tožbe - ne bis in idem - procesna predpostavka - rok
Sodišče prve stopnje je s sklepom pravnomočno zavrglo tožbo kot prepozno vloženo. Vendar je zmotno zaključilo, da je bila stvar že pravnomočno razsojena s pravnomočnim sklepom ter posledično zmotno uporabilo določbe 2. odst. 319. čl. ZPP. Nova tožba se zavrže le v primeru, če je bilo s pravnomočno sodbo po vsebini odločeno o istem zahtevku iz prejšnje tožbe. Prepoved odločanja "ne bis in idem" velja torej le za odločanje o tožbenem zahtevku (za sojenje o vsebini zadeve, o čemer se odloča s sodbo), ne pa za odločanje o procesnih predpostavkah tožbe, o katerih se odloča s sklepom. To pomeni, da sodišče obravnavane tožbe z izpodbijanim sklepom ne bi smelo zavreči kot nedovoljene, lahko pa bi po predhodnem preizkusu tožbo zavrglo, če bi ugotovilo, da je vložena prepozno (1. odst. 274. čl. ZPP).
ZPIZ člen 39, 39. ZDSS člen 35, 35/3, 35, 35/3. ZPIZ-1 člen 36, 36.
pokojninsko zavarovanje - razveljavitev
Razhajanja v podatkih o zavarovalni dobi (izhajajoči iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz PIZ in iz delovne knjižice) z vidika časa v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega v predsodnem postopku niso bila razčiščena tako, da bi bilo mogoče preizkusiti pravilnost preračuna na poln delovni čas. Prav tako ni jasno, po katerem ZPIZ so bili ugotovljeni minimalni pogoji za priznanje starostne pokojnine, saj iz izpodbijanih konkretnih upravnih aktov izhaja obravnavanje zahteve z različnima datumoma. Zato je izpolnjen dejanski stan iz 3. odst. 35. člena ZDSS za razveljavitev izpodbijanih odločb in vrnitev v ponovno upravno odločanje.
ZOR člen 47, 117, 117/1, 47, 117, 117/1. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-2.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum - bianco odpoved ob sklenitvi delovnega razmerja - izpodbijanje - rok
Tožnica je uveljavljala, da je sporazum o prenehanju delovnega razmerja ničen, ker datum prenehanja delovnega razmerja, kot bistvena sestavina sporazuma, sploh ni bil določen ob njegovem podpisu, temveč ga je šele naknadno vanj vnesla toženka. Datum prenehanja delovnega razmerja je bistvena sestavina sporazuma o prenehanju delovnega razmerja. Če je tožnica podpisala neizpolnjen obrazec sporazuma, v katerem ni bil določen datum, toženka pa je potem sama enostransko določila datum prenehanja delovnega razmerja, je tak sporazum ničen v smislu določb 47. čl. ZOR. Če pa sta stranki skupno določili datum prenehanja delovnega razmerja, potem sporazum ni ničen, čeprav sta to storili potem, ko je tožnica že podpisala neizpolnjen obrazec.
Predhodni postopek varstva pravic je predviden v primerih, ko gre za odločanje delodajalca o pravici delavca, torej za njegov enostranski akt. Tožnica pa v tem sporu izpodbija sporazum o prenehanju delovnega razmerja, torej dvostranski akt, ki naj bi ga stranki sklenili enakopravno in ki obe stranki enako zavezuje. Tak sporazum je možno spremeniti samo sporazumno ali pa v posebnem postopku ugotavljanja njegove neveljavnosti. ZDR in ZTPDR takšnega postopka ne urejata, zato je potrebno smiselno uporabiti določbe ZOR o izpodbijanju pogodb in uveljavljanju ničnosti. V skladu s 1. odst. 117. člena ZOR pravica zahtevati razveljavitev izpodbijane pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva, ko se je izvedelo za razlog izpodbijnosti oz. enega leta od prenehanja sile.
Ker je tožnica vložila vlogo v času veljavnosti ZPIZ/92, je toženec pravilno uporabil določbe tega zakona. Odločbe, izdane v obnovi postopka, uvedeni na podlagi upravičenčeve zahteve, učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če pa gre na podlagi odločbe, izdane v obnovi postopka, upravičencu višji znesek denarnega prejemka, učinkuje odločba še največ za 6 mesecev nazaj (1. in 2. odst. v zvezi s 3. odst. 271. čl. ZPIZ/92). Zato je toženec v obnovi postopka pravilno določil, da pripada tožnici višji znesek akontacije invalidske pokojnine šele od 1.5.1996 dalje.
ZZVZZ člen 80. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 234.
zdravstveno zavarovanje - začasna nezmožnost za delo - bolniška odsotnost
Ker je sodišče pravilno ugotovilo, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo, bi moralo odločiti tudi o trajanju začasne nezmožnosti (bolniški stalež), ne pa da je odložitev o tem prepustilo tožencu. Kot to izhaja že iz same dikcije besedila in kot je to tudi opredeljeno v 234. členu POZZ, gre v primeru začasne nezmožnosti za delo za začasno stanje, ki pa ga je potrebno definirati tako z začetkom kot tudi s koncem trajanja.
Za uživalce pokojnin po mednarodnih sporazumih se glede na določbo 2. odst. 176. čl. ZPIZ pogoji za pridobitev pravice do invalidnine ugotavljajo po 56. čl. ZPIZ. Za telesno okvaro zaradi bolezni po 153. čl. ZPIZ uživalci pridobijo pravico do invalidnine, če ta znaša najmanj 50% in če hkrati s pokojninsko dobo pokrivajo tretjino razdobja od dopolnjenih 20 let starosti do nastanka telesne okvare. Ker je tožnik na dan nastanka telesne okvare v višini 50% dopolnil 55 let starosti in ima v Sloveniji le 7 let in 5 mesecov pokojninske dobe, namesto 11 let in 8 mesecev, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidnine.
Tožnik ni umaknil tožbe zaradi izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke, zato je dolžan povrniti toženi stranki potrebne stroške, nastale z zastopanjem tožene stranke.
Pretežna dejavnost večinskega lastnika tožene stranke spada v okvir strokovnih združenj s področja kovinske in elektroindustrije. Čeprav je tožena stranka opravljala drugačno dejavnost (raziskovalno), je zanjo prav tako veljala ustrezna branžna kolektivna pogodba in ne KPND.
V primeru nedopustnosti tožbe zaradi litispendence verjetnost terjatve kot pogoj za izdajo začasne odredbe ni verjetno izkazana. Tožnik vse svoje procesne pravice, vključno z uveljavljanjem izdaje začasnih odredb, lahko uveljavlja le v prvem postopku.
Delavec je upravičen do osnovne plače po višini interne obračunske osnove za njegovo delovno mesto in ne le do (nižje) plače v višini izhodiščne plače za tarifni razred, določene s KP dejavnosti. Kasneje sprejata panožna kolektivna pogodba ne razveljavlja internih aktov delodajalca v zvezi s plačo, če se delavčeva pogodba o zaposlitvi sklicuje na interne akte.
Če taksna obveznost nastane v obdobju pred uveljavitvijo novele ZST-G, tj. pred 28.3.1998, stroški postopka pa zapadejo v plačilo po uveljavitvi novele ZST-G, začne rok za zastaranje taksne obveznosti teči z dnem, ko zapadejo v plačilo stroški postopka. V takšnem primeru se taksna obveznost odmeri v skladu z 62. členom ZDSS.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - faktično delovno razmerje
Faktično delovno razmerje je sklenjeno za določen čas, če dogovor med delavcem in delodajalcem vsebuje tudi skladnost dveh volj o času, za katerega je sklenjeno delovno razmerje.
suspenz - zakonitost izrečenega suspenza - odobritev sklepa o suspenzu
Sklep o suspenzu je nezakonit, ker ni bil dan v potrditev disciplinski komisiji v roku treh dni, kot je to določeno v 43. členu kolektivne pogodbe tožene stranke, ki je enako določilu 69. člena ZTPDR.
pripravništvo - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - aktivna politika zaposlovanja
Tožena stranka je s tožnikom sklenila delovno razmerje v okviru aktivne politike zaposlovanja in je šlo v bistvu za tripartitno pogodbo med zavodom za zaposlovanje, toženo stranko in tožnikom. Zato so neutemelje navedbe o nezakonitosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za pripravništvo, saj je bilo tožniku znano, da sklepa delovno razmerje kot pripravnik v okviru aktivne politike zaposlovanja. Tožena stranka je v postopku dokazala, da je s tožnikom podaljšala sklenjeno delovno razmerje na podlagi aneksov iz razloga povečanega obsega dela. Dejstvo, da je tožnik opravil pripravniški izpit šele aprila 2000, na zakonitost pogodbe o zaposlitvi in njenih aneksov nima vpliva. Zato je sodišče pravilno ugotovilo, da niso nastopili pogoji po 18. členu ZDR, ki bi narekovali ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas.
V skladu z določbo 41. čl. ZDDO je lahko delavec odsoten z dela s pravico do nadomestila plače največ 7 dni, če aktivno sodeluje, med ostalim tudi pri športnih prireditvah, kot organizator ali športnik. Tožnik je bil delavec državnega organa, zato je v svoji prošnji za odobritev odsotnosti pravilno izhajal iz navedene zakonske določbe. Po vložitvi prošnje za odobritev odsotnosti je bil pozvan, da predloži dokazila o aktivnem sodelovanju na športnih prireditvah, česar ni storil, zato njegov zahtevek ni utemeljen.
Zakupna pogodba za nedoločen čas preneha z odpovedjo, ki jo vsaka stranka lahko da drugi, spoštujoč dogovorjeni odpovedni rok. Za zakup samske sobe se ne uporabljajo določbe SZ, zato odpovedni razlogi niso bistveni. Zahtevek na vrnitev v zakup dane stvari (na izpraznitev in izročitev samske sobe) po logiki vsebuje tudi odpoved zakupa. Odpoved zakupa je enostranska izjava volje, za katero posebna oblika ni predpisana.
PREDPravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede člen 11, 15.
napredovanje učiteljev
Ker je sodišče ob preverjanju ocene ravnatelja ugotovilo, da je tožnica - učiteljica v enaki meri izpolnjevala pogoje glede interdisciplinarne usposobljenosti kot ostale delavke, ki so izjemno napredovale in ki so bile ocenjene z 1,5 točkami po pravilniku o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede, je pravilno tudi tožnici priznalo enako število točk in ugotovilo, da je razporejena v 5. plačilni razred na podlagi izjemnega napredovanja.
ZPPSL člen 99, 99/1, 104, 104/4, 99, 99/1, 104, 104/4.
zaključek stečajnega postopka - začetek in zaključek stečajnega postopka - stečajna masa tožene stranke
Dejansko stanje o izpolnjevanju pogojev za začetek in takojšnji zaključek stečajnega postopka po prvem odstavku 99. člena ZPPSL je popolno ugotovljeno šele takrat, ko stečajni senat ugotovi vrednost premoženja, ki bi prišlo v stečajno maso. To pa je v primeru stečaja podjetnika posameznika vrednost premoženja, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka (razen stvari in prejemkov, ki so po zakonu izvzeti iz izvršbe).
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini
Če dolžnik ni kot lastnik vpisan v zemljiško knjigo niti upnik nima lisitne, na podlagi katere bi lahko dosegel njegov vpis, sodišče predloga ne zavrne, temveč upniku določi rok, da vloži tožbo, s katero bo zahteval vpis lastninske pravice na dolžnika