ZPPSL člen 99, 99/1, 104, 104/4, 99, 99/1, 104, 104/4.
zaključek stečajnega postopka - začetek in zaključek stečajnega postopka - stečajna masa tožene stranke
Dejansko stanje o izpolnjevanju pogojev za začetek in takojšnji zaključek stečajnega postopka po prvem odstavku 99. člena ZPPSL je popolno ugotovljeno šele takrat, ko stečajni senat ugotovi vrednost premoženja, ki bi prišlo v stečajno maso. To pa je v primeru stečaja podjetnika posameznika vrednost premoženja, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka (razen stvari in prejemkov, ki so po zakonu izvzeti iz izvršbe).
PREDPravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede člen 11, 15.
napredovanje učiteljev
Ker je sodišče ob preverjanju ocene ravnatelja ugotovilo, da je tožnica - učiteljica v enaki meri izpolnjevala pogoje glede interdisciplinarne usposobljenosti kot ostale delavke, ki so izjemno napredovale in ki so bile ocenjene z 1,5 točkami po pravilniku o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede, je pravilno tudi tožnici priznalo enako število točk in ugotovilo, da je razporejena v 5. plačilni razred na podlagi izjemnega napredovanja.
Družbeniki gospodarske družbe, izbrisane iz sodnega registra po določbah ZFPPod, so njeni pravni nasledniki. Pritožba enega izmed družbenikov zoper sklep o zavrženju tožbe tožeče stranke, pravne osebe, ki je izbrisana iz sodnega registra, je dovoljena in učinkuje tudi na ostale družbenike.
ZMZPP člen 90, 91. Haška konvencija o civilnem postopku člen 17, 18.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina
Ker sta obe državi podpisali Haško konvencijo o civilnem postopku ne more biti dvoma o tem, da državljani Republike Slovenije v Srbiji in Črni gori Jugoslaviji niso dolžni dati varščine za pravdne stroške. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je zavrnilo predlog za položitev varščine ne da bi predhodno pridobilo pojasnilo Ministrstva za pravosodje.
negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - tuj zračni prostor
Poseg v zračni prostor nad parcelo tožeče stranke predstavlja zanjo oviro pri izvrševanju lastninske pravice. Tožeča stranka ima zato za svoj zahtevek podlago v 42.členu ZTLR, ki daje lastniku stvari v primeru, ko ga nekdo tretji neutemeljeno vznemirja v njegovi lastninski pravici, legitimacijo za vložitev tožbe, s katero se zahteva, da vznemirjanje preneha.
zamudne obresti - dospelost - višina obrestne mere
1. Zmotno je stališče sodišča, da morata toženca, ki sta hipotekarna dolžnika, dopustiti plačilo terjatve, ki obsega poleg glavnice še zamudne obresti od vsakega plačila, ki ga je tožeča stranka - zavarovalnica opravila banki namesto kreditojemalca, saj je bila s tem zamuda določena, kot da gre za regresni zahtevek in ne za hipotekarno tožbo - zato je potrebno upoštevati določbo zastavne pogodbe, ki natančno določa rok zapadlosti in s tem začetek teka zamudnih obresti. 2. Dopusten je dogovor o višji obrestni meri zamudnih obresti, če bi prišlo do zamude s plačilom, saj ne gre za pogodbene obresti, ampak dogovorjeno višjo obrestno mero zamudnih obresti.
Če obtoženec, ki je bil obsojen z izpodbijano sodbo, med pritožbenim postopkom, ko o pritožbi še ni odločeno, umre, se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in se kazenski postopek ustavi.
Tudi za tujce velja, da je treba takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, v določbi 28. člena ZST pa je predpisan postopek izterjave, če je taksni zavezanec tujec, ki ni plačal takse in ne določa, da sodišče šele po končanem postopku taksnemu zavezancu tujcu izda sklep o plačilu takse.
Če pride do absolutnega zastaranja kazenskega pregona v pritožbenem postopku, se obsodilna sodba sodišča 1. stopnje po uradni dolžnosti spremeni v zavrnilno sodbo.
razrešitev delavca s posebnimi pooblastili - razporeditev na drugo delovno mesto - prenehanje delovnega razmerja
Za imenovanje in razrešitev delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi je bil na podlagi 57. člena Zakona o podjetjih in 2. odst. 10. člena ZTPDR pristojen direktor podjetja. Ker je imel direktor podjetja na podlagi navedenih zakonskih določil pravico izbirati svoj vodstveni tim, je bil tožnik z odredbo direktorja dejansko razrešen s funkcije direktorja komericalne službe.
Za primer razrešitve bi prišla v poštev razporeditev tožnika na drugo ustrezno delovno mesto, ob smiselni uporabi določb 13. člena ZTPDR, če bi imela tožena stranka sistemizirano za tožnika ustrezno prosto delovno mesto. Ker tožena stranka za tožnika ni imela sistemiziranega drugega ustreznega delovnega mesta, oz. tožnik na drugo delovno mesto ni bil zakonito razporejen, mu je po razrešitvi z delovnega mesta direktorja komerciale lahko prenehalo delovno razmerje, saj je tako možnost predvidevala pogodba o zaposlitvi.
Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana v času bolniškega dopusta zaradi rizične nosečnosti, kar je bilo toženi stranki znano. Določba 115. člena ZDR/2002 prepoveduje delodajalcu, da odpove pogodbo o zaposlitvi delavki v času nosečnosti, zato je sodišče ravnanje tožene stranke pravilno ocenilo kot samovoljno in ugotovilo, da je izpolnjen pogoj za izdajo začasne odredbe po 19. členu ZDSS. V času nosečnosti lahko delodajalec delavki odpove pogodbo o zaposlitvi le po predhodnem soglasju inšpektorja za delo, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.
ZKP člen 367, 367/4, 398, 402, 367, 367/4, 398, 402.
pravica do pritožbe - oškodovanec
Oškodovanec je omejen že glede pritožbe zoper sodbo sodišča 1. stopnje; v nobenem izmed treh primerov pa nima pravice do pritožbe zoper sodbo sodišča 2. stopnje, zato se takšna pritožba zavrže kot nedovoljena.
Čeprav kazenska ovadba ne more biti izključna podlaga za utemeljen sum, so to lahko ostale priložene listine, iz katerih je mogoče sklepati, da je obtoženka storila očitano kaznivo dejanje.
ZZZPB člen 58, 59, 59/3. Pravilnik o štipendiranju člen 35.
republiška štipendija - vloga za pridobitev štipendije - rok
Tožnik se je naknadno vpisal v II. letnik srednje šole, vendar pa je kljub potrdilu o šolanju, izdanem dne 10.11.2000, šele 11.12.2000 podal vlogo za priznanje pravice do republiške štipendije. Ker vloga ni bila oddana v 15-dnevnem roku, kot to zahteva 35. člen Pravilnika o štipendiranju, je tožnik vlogo vložil prepozno, zato je sodišče njegov zahtevek za priznanje republiške štipendije pravilno zavrnilo.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS02018
ZIZ člen 270, 273, 273/1, 273/1-2. ZDR (2002) člen 112, 112/1. ZZK člen 10, 20, 34.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - nevknjižena nepremičnina
Tožnica je dokazala verjetnost denarne terjatve, saj je delavec, ki poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neizpolnjevanja delodajalčevih obveznosti, upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov po 109. členu ZDR/2002 in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Začasna odredba, s katero naj bi sodišče toženi stranki prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, ni dopustna. Po Zakonu o zemljiški knjigi se v zemljiško knjigo vpisujejo pravice, opredeljene v 10. členu zakona, med katerimi tudi lastninska pravica in se ta pravica pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo. Ker tožena stranka še ni vknjižena kot zemljiškoknjižna lastnica na sporni parceli, ji ni mogoče z izdajo začasne odredbe prepovedovati razpolaganje s to parcelo.
plače in drugi prejemki - glavnica - obresti - tožbeni zahtevek
Ni mogoče šteti, da gre za isti zahtevek zgolj zaradi tega, ker se oba vtoževana zneska nanašata na razlike v plači, ki izvirajo iz istega obdobja. To kaže že ugotovitev, da tožnica v enem postopku zahteva glavnico, v drugem pa obresti. Dejanske podlage zahtevka namreč ni mogoče omejiti zgolj na temelj (v konkretnem primeru plačilo razlike v plači za sporno obdobje), ampak zajema tudi vse ostale dejanske okoliščine, od katerih je odvisno, ali gre v resnici za istovetnost tožbenega zahtevka.
ZPP člen 141, 141/2, 209, 209/4, 141, 141/2, 209, 209/4.
mirovanje postopka - domneva umika tožbe
Četudi stranka ni seznanjena z vsebino sodne pošiljke, ker je ni dvignila v skladu z obvestilom vročevalca, se po 2. odst. 141. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena. Če ima v takšnem primeru odsotnost stranke z glavne obravnave za posledico ponovni nastanek pogojev za mirovanje postopka, se šteje tožba za umaknjeno.
Tožnik je ob izdaji izpodbijane odločbe izpolnjeval pogoje za zasedbo delovnega mesta vodja izpostave. Okoliščina, da je tožnik kasneje diplomiral na Fakulteti za pomorstvo in promet in s tem pridobil visokošolsko izobrazbo, ne vpliva na določitev višjega količnika za plačo.
Tožnik se neutemeljeno sklicuje na to, da mu višji količnik pripada, ker vodi izpostavo in je z 20. členom uredbe predvideno, da izpostavo kot notranjo organizacijsko enoto vodi vodja, ki je višji upravni delavec. To naj bi pomenilo, da bi tožniku količnik za določitev osnovne plače moral biti določen v razponu, ki je predviden za višje upravne delavce. V skladu z 19. členom ZDDO višje upravne delavce imenuje vlada na predlog predstojnika, imeti morajo univerzitetno izobrazbo ali končano visoko strokovno šolo, če ni enakega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Tožnika vlada ni imenovala za višjega upravnega delavca, ob izdaji izpodbijane odločbe ni imel univerzitetne izobrazbe. Zgolj na podlagi dejstva, da vodi izpostavo, ki je oblikovana znotraj upravnega organa v sestavi, tožnik ne more zahtevati plače, ki gre višjim upravnim delavcem.
URS člen 22, 35, 22, 35. ZDD člen 9, 9. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 266, 266/1, 266, 266/1, 266, 266/1.
začasna zadržanost z dela zaradi bolezni - dokaz
Delodajalec lahko za kontrolo bolniške odsotnosti delavca najame detektiva, vendar pa te pravice ne more neomejeno uresničevati. Zato je potrebno najti ustrezno ravnovesje med (ustavno) pravico delodajalca do pridobitve dokazov na eni strani ter ustavno pravico do zasebnosti delavca na drugi strani. Ob medsebojnem tehtanju ustavnih pravic je pritožbeno sodišče zaključilo, da dokaz tožene stranke, pridobljen s pomočjo detektiva, ne pomeni posega v tožnikovo ustavno pravico do zasebnosti.