ZMZPP člen 90, 91. Haška konvencija o civilnem postopku člen 17, 18.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina
Ker sta obe državi podpisali Haško konvencijo o civilnem postopku ne more biti dvoma o tem, da državljani Republike Slovenije v Srbiji in Črni gori Jugoslaviji niso dolžni dati varščine za pravdne stroške. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je zavrnilo predlog za položitev varščine ne da bi predhodno pridobilo pojasnilo Ministrstva za pravosodje.
PREDPravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede člen 11, 15.
napredovanje učiteljev
Ker je sodišče ob preverjanju ocene ravnatelja ugotovilo, da je tožnica - učiteljica v enaki meri izpolnjevala pogoje glede interdisciplinarne usposobljenosti kot ostale delavke, ki so izjemno napredovale in ki so bile ocenjene z 1,5 točkami po pravilniku o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede, je pravilno tudi tožnici priznalo enako število točk in ugotovilo, da je razporejena v 5. plačilni razred na podlagi izjemnega napredovanja.
ZPPSL člen 99, 99/1, 104, 104/4, 99, 99/1, 104, 104/4.
zaključek stečajnega postopka - začetek in zaključek stečajnega postopka - stečajna masa tožene stranke
Dejansko stanje o izpolnjevanju pogojev za začetek in takojšnji zaključek stečajnega postopka po prvem odstavku 99. člena ZPPSL je popolno ugotovljeno šele takrat, ko stečajni senat ugotovi vrednost premoženja, ki bi prišlo v stečajno maso. To pa je v primeru stečaja podjetnika posameznika vrednost premoženja, ki ga ima dolžnik ob začetku stečajnega postopka (razen stvari in prejemkov, ki so po zakonu izvzeti iz izvršbe).
ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1. ZPP člen 208, 208/4, 274, 274/1, 208, 208/4, 274, 274/1.
rok - napotitveni sklep - zavrženje tožbe
Če stečajni upnik, v roku iz napotitvenega sklepa stečajnega senata, pred sodiščem ne začne uveljavljati svoje prerekane terjatve, sodišče tožbo zavrže. Prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, na zakonski rok iz prvega odstavka 144. člena ZPPSL, ne vpliva.
Če obtoženec, ki je bil obsojen z izpodbijano sodbo, med pritožbenim postopkom, ko o pritožbi še ni odločeno, umre, se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in se kazenski postopek ustavi.
Tudi za tujce velja, da je treba takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, v določbi 28. člena ZST pa je predpisan postopek izterjave, če je taksni zavezanec tujec, ki ni plačal takse in ne določa, da sodišče šele po končanem postopku taksnemu zavezancu tujcu izda sklep o plačilu takse.
zamudne obresti - dospelost - višina obrestne mere
1. Zmotno je stališče sodišča, da morata toženca, ki sta hipotekarna dolžnika, dopustiti plačilo terjatve, ki obsega poleg glavnice še zamudne obresti od vsakega plačila, ki ga je tožeča stranka - zavarovalnica opravila banki namesto kreditojemalca, saj je bila s tem zamuda določena, kot da gre za regresni zahtevek in ne za hipotekarno tožbo - zato je potrebno upoštevati določbo zastavne pogodbe, ki natančno določa rok zapadlosti in s tem začetek teka zamudnih obresti. 2. Dopusten je dogovor o višji obrestni meri zamudnih obresti, če bi prišlo do zamude s plačilom, saj ne gre za pogodbene obresti, ampak dogovorjeno višjo obrestno mero zamudnih obresti.
negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - tuj zračni prostor
Poseg v zračni prostor nad parcelo tožeče stranke predstavlja zanjo oviro pri izvrševanju lastninske pravice. Tožeča stranka ima zato za svoj zahtevek podlago v 42.členu ZTLR, ki daje lastniku stvari v primeru, ko ga nekdo tretji neutemeljeno vznemirja v njegovi lastninski pravici, legitimacijo za vložitev tožbe, s katero se zahteva, da vznemirjanje preneha.
Če pride do absolutnega zastaranja kazenskega pregona v pritožbenem postopku, se obsodilna sodba sodišča 1. stopnje po uradni dolžnosti spremeni v zavrnilno sodbo.
razrešitev delavca s posebnimi pooblastili - razporeditev na drugo delovno mesto - prenehanje delovnega razmerja
Za imenovanje in razrešitev delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi je bil na podlagi 57. člena Zakona o podjetjih in 2. odst. 10. člena ZTPDR pristojen direktor podjetja. Ker je imel direktor podjetja na podlagi navedenih zakonskih določil pravico izbirati svoj vodstveni tim, je bil tožnik z odredbo direktorja dejansko razrešen s funkcije direktorja komericalne službe.
Za primer razrešitve bi prišla v poštev razporeditev tožnika na drugo ustrezno delovno mesto, ob smiselni uporabi določb 13. člena ZTPDR, če bi imela tožena stranka sistemizirano za tožnika ustrezno prosto delovno mesto. Ker tožena stranka za tožnika ni imela sistemiziranega drugega ustreznega delovnega mesta, oz. tožnik na drugo delovno mesto ni bil zakonito razporejen, mu je po razrešitvi z delovnega mesta direktorja komerciale lahko prenehalo delovno razmerje, saj je tako možnost predvidevala pogodba o zaposlitvi.
Tožnici je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana v času bolniškega dopusta zaradi rizične nosečnosti, kar je bilo toženi stranki znano. Določba 115. člena ZDR/2002 prepoveduje delodajalcu, da odpove pogodbo o zaposlitvi delavki v času nosečnosti, zato je sodišče ravnanje tožene stranke pravilno ocenilo kot samovoljno in ugotovilo, da je izpolnjen pogoj za izdajo začasne odredbe po 19. členu ZDSS. V času nosečnosti lahko delodajalec delavki odpove pogodbo o zaposlitvi le po predhodnem soglasju inšpektorja za delo, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.
Ker pritožnica ni predložila takšnih dokazov, da bi nastal dvom v zapis na povratnici glede odklonitve sprejema, se po 95. členu ZUP šteje, da je bila dokončna odločba vročena na dan odklonitve sprejema. Sodišče je tožbo, vloženo po izteku roka, zakonito zavrglo.
ZKP člen 367, 367/4, 398, 402, 367, 367/4, 398, 402.
pravica do pritožbe - oškodovanec
Oškodovanec je omejen že glede pritožbe zoper sodbo sodišča 1. stopnje; v nobenem izmed treh primerov pa nima pravice do pritožbe zoper sodbo sodišča 2. stopnje, zato se takšna pritožba zavrže kot nedovoljena.
Čeprav kazenska ovadba ne more biti izključna podlaga za utemeljen sum, so to lahko ostale priložene listine, iz katerih je mogoče sklepati, da je obtoženka storila očitano kaznivo dejanje.
Tožnik je ob izdaji izpodbijane odločbe izpolnjeval pogoje za zasedbo delovnega mesta vodja izpostave. Okoliščina, da je tožnik kasneje diplomiral na Fakulteti za pomorstvo in promet in s tem pridobil visokošolsko izobrazbo, ne vpliva na določitev višjega količnika za plačo.
Tožnik se neutemeljeno sklicuje na to, da mu višji količnik pripada, ker vodi izpostavo in je z 20. členom uredbe predvideno, da izpostavo kot notranjo organizacijsko enoto vodi vodja, ki je višji upravni delavec. To naj bi pomenilo, da bi tožniku količnik za določitev osnovne plače moral biti določen v razponu, ki je predviden za višje upravne delavce. V skladu z 19. členom ZDDO višje upravne delavce imenuje vlada na predlog predstojnika, imeti morajo univerzitetno izobrazbo ali končano visoko strokovno šolo, če ni enakega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Tožnika vlada ni imenovala za višjega upravnega delavca, ob izdaji izpodbijane odločbe ni imel univerzitetne izobrazbe. Zgolj na podlagi dejstva, da vodi izpostavo, ki je oblikovana znotraj upravnega organa v sestavi, tožnik ne more zahtevati plače, ki gre višjim upravnim delavcem.
Kasnejše poslabšanje zdravstvenega stanja (in s tem povezani izvidi), na katere se je v postopku pred sodiščem skliceval tožnik, so lahko le predmet novega postopka pri tožencu. Sodišče je pri presoji toženčevih odločb skladno s 30. členom ZDSS dolžno presojati stanje, kakršno je obstajalo v času izdaje izpodbijane dokončne odločbe toženca.
ZDSS člen 23, 23/2, 34, 23, 23/2, 34. ZPP člen 105, 108, 108/4, 105, 108, 108/4.
nepopolna vloga - poprava vloge - zavrženje
Tožba oz. vloga, ki nima vseh sestavin iz 2. odst. 105. člen ZPP, in v njej ni niti navedena odločba, ki se izpodbija, stranka pa je v odrejenem roku ne popravi, je na podlagi 4. odst. 108. člena ZPP zakonito zavržena.
Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 70.
stroški prevoza na delo in z dela
70. člen panožne kolektivne pogodbe določa, da delavcu povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela pripada v primeru, če mu ta strošek dejansko nastane. Ta določba je neposredno uporabljiva, zato ni odločilno, da se je tožena stranka samostojno odločila, da bo te stroške izplačevala in pri tem ne bo preverjala, ali dejansko nastajajo. Komisija za razlago panožne kolektivne pogodbe je na svoji 6. seji sprejela razlago (Ur. l. RS št. 73/2000), da je dokaz, da je delavcu strošek dejansko nastal, njegova prisotnost na delu in podatek o stalnem oziroma začasnem bivališču, s katerim razpolaga delodajalec. Zato tožnici ni bilo potrebno še na drug način izkazovati, da so ji stroški v zvezi z delom nastali, saj je tožena stranka predložila dokaze o njeni prisotnosti na delu, razpolagala pa je tudi s podatkom o njenem prebivališču.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 52, 52/2. Kolektivna pogodba za dejavnosti trgovine člen 53, 53/2.
stroški prevoza na delo in z dela - gospodarstvo - smiselna uporaba podzakonskega akta - trditveno in dokazno breme - eventualna maksima
Pritožbeno sodišče preizkuša zakonitost in pravno pravilnost sodbe sodišča prve stopnje glede na dejansko stanje, kot je obstajalo ob izdaji prvostopenjske sodbe, ker je bilo samo ta dejstva in dokaze mogoče vzeti za podlago sodbe. Dejstva, ki so nastala v zvezi s terjatvijo po trenutku, ko jih v postopku izdaje izvršilnega naslova (to je sodbe sodišča prve stopnje) ni bilo več mogoče upoštevati, je mogoče uveljavljati le z ugovorom v izvršbi. Če bo prišlo do prisilne izterjave, bo lahko tožena stranka zatrjevano izpolnitev obveznosti glede regresa za leto 2000 lahko uveljavljala kot ugovor zoper sklep o izvršbi. Po 8. točki 1. odstavka 55. člena ZIZ je mogoče ugovor zoper sklep o izvršbi vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo tudi v primeru, če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
Tako SKPgd v določbi 2. točke 52. člena kot panožna Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije v določbi 2. točke 53. člena določata, da delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Noben zakonski ali podzakonski predpis za delavce v gospodarstvu ne določa, kakšna mora biti razdalja od stalnega prebivališča do delovnega mesta. Vendar pa je za delavce v državnih organih v 1. odstavku 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela delavcem in funkcionarjem v državnih organih določeno, da se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, če je stalno ali začasno prebivališče zaposlenega od delovnega mesta oddaljeno več kot 1 km po najkrajši poti. Tako določilo se lahko smiselno uporablja tudi za delavce v gospodarstvu.
ZPP člen 141, 141/2, 209, 209/4, 141, 141/2, 209, 209/4.
mirovanje postopka - domneva umika tožbe
Četudi stranka ni seznanjena z vsebino sodne pošiljke, ker je ni dvignila v skladu z obvestilom vročevalca, se po 2. odst. 141. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena. Če ima v takšnem primeru odsotnost stranke z glavne obravnave za posledico ponovni nastanek pogojev za mirovanje postopka, se šteje tožba za umaknjeno.