Določba drugega odstavka 83. člena ZKP se ne nanaša na ovadbo oškodovanca, ki se je kot privilegirana priča odrekel pričevanju, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga policija pridobi od privilegirane priče po 148. členu ZKP in se je zato iz spisa ne izloča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056037
OZ člen 569, 569/1, 990. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ustna posojilna pogodba - družbena pogodba (societas) - dokazna ocena - dokazna ocena izpovedi prič - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - ocena verodostojnosti priče - neizvedba predlaganega dokaza - neenako obravnavanje strank v postopku
Iz ugotovitev, da je tožnik tožencu izročil sporni denarni znesek, da je bil denar izročen z namenom zagona gostilne, da je bil v ta namen tudi porabljen in da je v novem lokalu delal tudi toženec, še ne izhaja nujno sklep, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožnik vložil denar, toženec pa delo in znanje. Za tako presojo manjka še ugotovitev o dogovoru glede (ne)vračila izročenega denarnega zneska. Sodišče je zato njun skupen namen pravilno ugotavljalo z vključitvijo še drugih okoliščin, ki so kazale na to, kakšen je bil njun dogovor ob izročitvi spornega denarnega zneska. V to presojo je pravilno vključilo tudi ravnanja pravdnih strank po sklenitvi dogovora. Ker je tožnik dokazal, da sta se s tožencem dogovorila za vračilo izročenega denarnega zneska, je pravilen zaključek v izpodbijani sodbi, da je bila med pravdnima strankama sklenjena posojilna pogodba.
Tožnik je bil tisti, ki se je prostovoljno odločil, da bo vložil tožbo z zahtevkom, s katerim ni uspel. Zato je kakršnokoli razpravljanje o domnevni krivdi in zavajanju toženk popolnoma neutemeljeno.
Sodišče prve stopnje bi moralo toženkama priznati odvetniški strošek za prisotnost na izvedenskem ogledu, saj gre za posebno, samostojno odvetniško opravilo.
Izrek sodbe je nerazumljiv, če se iz njega ne da ugotoviti, za kakšno kaznivo dejanje gre. Pri tem se mora nerazumljivost nanašati na odločilna dejstva, ki so zakonski znaki kaznivega dejanja ali na katerih temelji krivdna odgovornost obdolženca, torej na dejanski temelj sodbe.
Izrek sodbe nasprotuje sam sebi, če je opis dejanja sam s seboj v nasprotju ali če si nasprotujejo posamezne odločitve v izreku sodbe. Vendar tudi tu velja, da mora obstajati nasprotje glede dejanskega temelja sodbe, medtem ko je nasprotje med izrekom in razlogi sodbe podano samo, če se nanaša na pravno relevantno dejstvo.
Povsem utemeljeno je sodišče prve stopnje tudi odstopilo od vztrajanja pri enotnem kazenskem postopku, saj ne glede na podstat istega domnevnega škodnega dogodka nadaljnja skupna obravnava kazenske zadeve in soobdolžencev ni bila ne potrebna niti smotrna.
V zvezi s preostalo konfuzno vsebino vloženega pravnega sredstva je poudariti, da je v obrazložitvi pritožbe pritožnik dolžan konkretno navesti, v čem vidi pomanjkljivosti sodbe glede dejanskih in pravnih vprašanj, in vsako pritožbeno trditev, izven dometa lastnih sklepanj, tudi obrazložiti s konkretnimi navedbami.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - elaborat sodnega izvedenca kot sestavni del sodbe - vmesni sklep - udeležba v nepravdnem postopku
Vsebino in sestavine elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodne odločbe podrobneje določa Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru v III. poglavju z naslovom Elaborati (13.člen - 25. člen).
Ker je izpodbijani sklep zgolj vmesni sklep, ki ga predvideva šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1 in sodišče z njim ne odloča o pravicah udeležencev, temveč zgolj o primernosti strokovno (tehnične) podlage za izvedbo katastrskih vpisov, so pritožbeni očitki, ki se nanašajo na obseg pripadajočega zemljišča, pravno nerelevantni.
Kljub temu, da je upnica verjetno izkazala, da dolžnica opravlja aktivnosti kontrole, sproščanja in certificiranja zdravila, to ne pomeni, da je dolžnica proizvajalka zdravila in se zdravilo proizvaja v Sloveniji. Navedene aktivnosti same po sebi ne pomenijo uporabe zaščitenega izuma na teritoriju Slovenije. Upnica ni izkazala, da bi dolžnica dejansko sodelovala v postopku izdelave zdravila. Izvajanje postopkov kontrole in certificiranja že proizvedenega zdravila ne pomeni, da je v normativnem pogledu proizvajalka zdravil dolžnica ali da je proizvajalec le orodje v njenih rokah. Gre namreč za dejanja, ki so povsem ločena od izdelave zdravila in pridejo na vrsto šele, ko je zdravilo že izdelano. Glede na načelo teritorialnosti patentnega varstva mora biti kršitev patenta storjena na ozemlju, kjer velja patent. Upnica glede na navedeno ni verjetno izkazala, da je zdravilo proizvedeno v Sloveniji, kjer velja dodatni varstveni certifikat.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00054620
SPZ člen 271, 271/2. ZVNDL člen 4. ZPP člen 8, 154, 155.
izločitvena pravica - ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice - skupno premoženje zakoncev - stavbna pravica - montažni objekt - kupoprodajna pogodba - načelo povezanosti zemljišča in objekta - lastninska pravica na stavbi - družbena lastnina - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - overitev podpisa na prodajni pogodbi - uspeh celotnega dokaznega postopka - obrazložitev odločitve o stroških - sklicevanje na specificiran stroškovnik
Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje je res v času sklenitve pogodbe tekel pravni promet tudi z nepremičninami, ki niso bile vpisane v zemljiško knjigo. Vendar je tudi za prenos izven zemljiške knjige potrebno ugotoviti, ali je obstajala listina, ki je primerna za vpis lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo. ZVNDL je določal, da se pravica uporabe na nepremičnini, ki je družbena lastnina, vknjiži na podlagi pravnomočne odločbe, s katero sodišče ali drug pristojen organ ugotavlja, da ima določena pravna oseba to pravico, kot tudi na podlagi overjene pogodbe, kadar zakon določa, da se ta pravica lahko prenese s tako pogodbo (4. člen). Za veljaven prenos lastninske pravice na sporni stavbi bi torej tožeča stranka morala izkazati, da je bil podpis na Pogodbi overjen, česar ni uspela.
Če stranka v pravdi uspe v celoti in se sodišče strinja s predloženim stroškovnikom, praviloma zadostuje, če v obrazložitvi navede le, da je odločilo v skladu s predloženim stroškovnikom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00064320
SPZ člen 206, 207, 207/1, 208, 209, 209/3. ZFPPIPP člen 282. ZIZ člen 107, 107/3. OZ člen 302, 303, 306, 306/2.
odstop terjatev v zavarovanje - pridobitev ločitvene pravice - posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno - fiduciarna cesija - rubež terjatve - notarski zapis - namen obličnosti - kršitev prepovedi razpolaganja - posledice položitve denarnega zneska na sodni depozit - tek zakonskih zamudnih obresti
V konkretnem primeru so predmet ločitvene pravice tožeče stranke terjatve, ki jih uveljavlja v tej pravdi. Dopustnost izvensodnega uveljavljanja ločitvenih pravic zaradi plačila terjatev, zavarovanih s temi pravicami (282. člen ZFPPIPP), v okoliščinah konkretnega primera pomeni, da tožeči stranki kot ločitveni upnici svojih terjatev ni bilo treba uveljavljati v stečajem postopku nad A. d. o. o. Zato je toženka dolžna svoje obveznosti poravnati neposredno tožeči stranki in ne stečajnemu dolžniku (A. d. o. o.)
ZTro-1 člen 1, 1/1, 8, 8/3.. ZFPPIPP-UPB8 člen 325-347.. OZ-UPB1 člen 299, 299/2.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - trošarinsko blago - pravno nasledstvo - zavezanec za plačilo trošarine
V 5. poglavju ZFPPIPP je v pododdelku 5.8.2. (členi od 325 do 347) urejena prodaja premoženja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku. Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se lahko pravi posamično, lahko pa se premoženje stečajnega dolžnika proda tudi kot poslovna celota zaradi nadaljnjega opravljanja podjema s strani kupca (343. člen ZFPPIPP). V tem primeru preidejo s plačilom kupnine na kupca kot pravnega naslednika stečajnega dolžnika pri podjemu poleg lastninske pravice ali drugih premoženjskih pravic na premoženju, tudi vse pravice, ki so povezane s pravnim položajem stečajnega dolžnika pri opravljanju podjema (koncesije, licence, pravice na podlagi atestov in dovoljenj, pravica do najema, pravica uporabe imena).
Soavtorji lahko le skupaj razpolagajo s soavtorskim delom kot celoto. Pravica, ki je predmet skupnosti, je enovita. Nastane na podlagi enega samega in skupnega pravnega temelja. Tudi prenehanje pravice prizadene vse deleže.
Tožeča stranka je od soavtorjev na podlagi sklenjenih pogodb pridobila pravice do tiskanja in distribucije učnih gradiv. Vsi avtorji prispevkov so pravice na tožečo stranko prenesli z izrecno omejitvijo uporabe za v pogodbah navedena učna gradiva (npr. “za učbenik X 6“). Te materialne avtorske pravice so pripadale nerazdelno več osebam skupaj - vsem soavtorjem učnih gradiv.
Ker so z odpovedjo založniških pogodb za sporna učna gradiva brez dvoma soglašali vsi soavtorji, je v posledici razveze pogodb tožeča stranka izgubila vse materialne avtorske pravice (so)avtorjev na učnih gradivih, ki so ponovno pripadle avtorjem. Dejstvo, da je bilo mogoče delo A. A. (besedilo učbenikov) na novo opremiti z drugačnimi avtorskimi prispevki, ni pomembno. To bi bilo pomembno le v zvezi z notranjimi razmerji med avtorji, ne pa v razmerju do založnika skupnega dela.
Tožeča stranka je zaradi razveze pogodb izgubila materialne avtorske pravice za tiskanje in distribuiranje učnih gradiv, ki so ponovno pripadle avtorjem (4. točka prvega odstavka 92. člena ZASP). Ob pravilni uporabi materialnega prava je utemeljen zaključek, da avtorske pravice tožeče stranke z izdajo učnih gradiv na strani tožene stranke niso bile kršene.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00053980
ZZVZZ člen 86, 86/1, 87, 90. ZDR-1 člen 45, 45/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 11, 19, 19-3. OZ člen 131, 131/1, 171, 352, 352/1. ZPP člen 214, 214/3, 313, 313/2. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) priloga IV.
regresna pravica ZZZS - povrnitev stroškov zdravljenja - odškodninska odgovornost delodajalca - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih - poškodba pri delu - nesreča pri delu - delo na strehi - popravilo strehe z zamenjavo salonitne plošče - delo na višini - padec z višine - zagotovitev varnosti in zdravja pri delu - varnostni pas - soprispevek delavca - paricijski rok
Po mnenju pritožbenega sodišča delavcem ni mogoče očitati prispevka k nastali škodi. Delavcu, ki je dolžan opraviti svoje delo, ni mogoče očitati, da je soprispeval k nastanku škode, če delodajalec dela ni organiziral na varen način, dela pa drugače ni bilo mogoče opraviti. Kot je bilo ugotovljeno v dokaznem postopku na prvi stopnji, delavci določenega dela niso mogli opraviti drugače kot s hojo po salonitnih ploščah. Pri polaganju PVC folije (teže cca 70 kg, ena rola je imela 40 m2) je namreč šlo za timsko delo treh delavcev (en delavec je delal luknje na traku, drugi je to pritrjeval, tretji pa varil folijo). Ker na drugačen način dela niso mogli opraviti, pritožba neutemeljeno opozarja, da so vedeli, da se na salonitnih ploščah ne bi smeli zadrževati, kar naj bi delavcem očital tudi izvedenec. Med tovrstnim delom, tudi med (5 minutnim) odmorom, bi morali biti delavci ustrezno varovani v skladu s predpisi, pa niso bili. Če bi delodajalec sprejel ustrezne ukrepe, že zgolj tako, da bi na streho namestil sidrišča in zagotovil, da bi uporabljali varovalno opremo, bi s tem preprečil poškodbo delavcev, kar je potrdil tudi izvedenec v dopolnilnem mnenju.
ponovno motenje posesti - vsebina predloga za izvršbo - kontradiktornost
Po vpogledu v izvršilni predlog pritožbeno sodišče zaključuje, da upnik utemeljeno opozarja, da je njegov predlog za izvršbo vseboval vse, kar določa 40. člen ZIZ v zvezi z 229. členom ZIZ.
Razlogom sodišča prve stopnje, da motenja, ki ga zatrjuje upnik, ni mogoče ugotavljati v ugovornem postopku, saj mora biti podano in izkazano ob vložitvi izvršilnega predloga, ni mogoče slediti. Upnik zato utemeljeno očita, da mu je sodišče prve stopnje s tem, ko je zaključilo, da v ugovornem postopku svojih navedb v predlogu za izvršbo ne more več dopolnjevati in dokazovati, kršilo pravico do izjavljanja in sodelovanja v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00063938
OZ člen 15, 19, 86, 90, 92/2. ZLS člen 19c. SPZ člen 2. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 7, 181, 181/3, 212.
pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - krajevna pristojnost - pravna oseba javnega prava - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - izbrisna tožba - pravni interes
Nastanek pravne subjektivitete krajevne skupnosti kot pravne osebe javnega prava določa ZLS (1. in 2. odstavek 19.c člena). S statutom občine se lahko pravno subjektiviteta prizna tudi ožji enoti npr. KS. Ker v konkretnem primeru Statut (7. člen in še zlasti 74. člen), kar pritožbeno ni izpodbijano, priznava pravno subjektiviteto tožeče stranke, ki je tudi lastnica nepremičnine (redni izpis iz zemljiške knjige A5), ničnost katere je predmet konkretnega tožbenega zahtevka, poleg tega pa je tudi stranka te pogodbe kot služnostdajalka, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ima tožeča stranka sposobnost biti stranka tega postopka, t.j. sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti materialnega prava, saj lahko v skladu z 2. odstavkom 74. člena Statuta nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun, torej tudi sklepa pogodbe.
V skladu s splošnim in pravnim razlogovanjem je vsako izjemo od pravila potrebno interpretirati ozko in restriktivno, saj bi drugačno, pre(široko) razlaganje izjem lahko pripeljalo do situacije, ko bi izjeme postale pravilo in bi pomenile izogib namenu normodajalca, ki je pravilo oblikoval. V skladu s pravilno razlago izjeme iz 9. člena Odloka od siceršnjega pravila, da so pravni posli, ki jih sklene ožji del občine brez predhodnega soglasja župana, nični, je tudi po oceni pritožbenega sodišča možna le takšna razlaga izjeme, kot jo je predstavilo tudi sodišče prve stopnje, t.j. da se nanaša zgolj na pravne posle o storitvi (do višine 10.000,00 EUR) ali o gradbenih delih (do višine 20.000,00 EUR), sklenitev Pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti pa ne predstavlja nobenega od navedenih pravnih poslov iz 9. člena Odloka, zato je takšna pogodba sklenjena brez predhodnega soglasja župana v skladu z 19.c členom ZLS in 80. členom Statuta nična.
nadomestilo za primer brezposelnosti - vrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnikovemu razlogovanju, da je bil predhodni postopek pomanjkljivo izveden, ker toženec ni predložil nobenih listin in je tožnik odločal na podlagi fikcije. Tožencu je bila za obdobje treh mesecev z odločbo z dne 14. 5. 2018 priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Zaradi zaposlitve je pravica tožencu prenehala na podlagi odločbe z dne 5. 7. 2018, dne 15. 1. 2019 pa je toženec podal vlogo za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo še za preostali neizkoriščeni del pravice. Sam toženec je k vlogi priložil obrazec avstrijskega nosilca zavarovanja U1 z dne 14. 1. 2019, ki izkazuje, da je bil vlagatelj v obdobju od 26. 10. 2016 do 23. 3. 2018 iz naslova delovnega razmerja vključen v obvezno zavarovanje v Republiki Avstriji.
ugovor po izteku roka - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - pogodbeno razmerje - vezanost sodišča na izvršilni naslov
Dolžnikove ugovorne navedbe, ki se nanašajo na obstoj pogodbenega razmerja z upnikom in na potek sojenja, v katerem je bil izdan izvršilni naslov, ne predstavljajo ugovornih razlogov po 56. členu ZIZ.
predlog dolžnika za drugo izvršilno sredstvo - dokazno breme dolžnika - test sorazmernosti
Dolžnik, ki predlaga dovolitev izvršbe na drugo nepremičnino na podlagi določb 169. člena ZIZ, mora, da bi sodišče njegovemu predlogu lahko ugodilo, v skladu s četrtim odstavkom 169. člena ZIZ izkazati tudi verjetnost, da bo terjatev poplačana s prodajo te nepremičnine, in sicer že v predlogu, s katerim predlaga dovolitev izvršbe na drugo nepremičnino.
Iz citiranih določb ZDSS-1, ki jih je mogoče pravilno interpretirati in uporabljati le v skladu z ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva zoper posamične upravne akte iz 157. člena Ustave RS, nedvomno izhaja, da se pravni interes za vložitev izpodbojnih tožb zoper drugostopenjske upravne odločbe domneva. Pravne koristi ali pravnega interesa ob pravočasno vloženi tožbi zoper drugostopenjsko, v upravnem postopku dokončno odločbo ni potrebno niti ni dopustno ugotavljati. Iz tega razloga tožbe ni mogoče zakonito zavreči, kar velja tudi za obravnavani primer. Ne gre za ugotovitveno tožbo iz 181. člena ZPP, ko je ob neizkazani pravni koristi potrebno tožbo zavreči na podlagi 274. člena ZPP.
Pri tožniku telesne okvare po Seznamu telesnih okvar ni mogoče ugotoviti po nobeni točki poglavja VI. Skladno s 7. točko navedenega poglavja bi bila 30 % telesna okvara podana v primeru, če bi pri tožniku prišlo do izgube devetih ali več prstnih členkov na prstih ene ali obeh rok. Kot je bilo ugotovljeno že v okviru postopka leta 1997, pa pri tožniku manjka manj kot devet falang prstov leve roke, torej členkov.