zavrženje tožbe - razlog za zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv stranki na popravo tožbe - nedoločnost tožbenega zahtevka - določnost zahtevka - oblikovanje tožbenega zahtevka - pravna pomoč
Tožnik v postavljenem roku ni popravil in dopolnil tožbe, kot mu je naložilo prvo sodišče. Sodišču je sicer poslal vlogo, naslovljeno kot "dopolnitev tožbe", vendar pa še vedno ni postavil določnega tožbenega zahtevka, zato tožba ni bila primerna za obravnavo. Prvo sodišče je zato utemeljeno zavrglo tožbo.
Oblikovanje določnega tožbenega zahtevka je dolžnost tožeče stranke, ne pa naloga sodišča.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora
Neogibnost pripora kot skrajnega osebnega omejevalnega ukrepa za zagotovitev varnosti ljudi je sodišče prve stopnje ustrezno obrazložilo pod točko 11 izpodbijanega sklepa. Izrecno je izpostavilo, da milejši ukrepi po ZKP (hišni pripor ali prepoved približanja) ne pridejo v poštev, ker bi se obdolženec lahko vrnil le nazaj v dom upokojencev.
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 201, 201/1-3, 432, 432/1-2.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - pripor v skrajšanem postopku - predlog za odreditev pripora - zavrnitev predloga za odreditev pripora - priporni razlogi - vrsta kaznivih dejanj
Zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 ni dopustno odrediti pripora, čeprav gre za kaznivo dejanje, pri katerem je moč prepoznati tudi elemente nasilja.
zavrženje pritožbe kot prepozne - vloga poslana nepristojnemu sodišču - krajevna pristojnost - predlog za podaljšanje roka
Pritožba je pravočasno vložena le, če je pravočasno izročena pristojnemu sodišču, razen če gre za izjemo iz desetega odstavka 112. člena ZPP. Če stranka pritožbo pošlje nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka. To velja tudi za primer napake pri krajevni pristojnosti, kot je bilo to v konkretni zadevi (ko je tožeča stranka vlogo poslala Okrožnemu sodišču v Krškem namesto Okrožnemu sodišču v Ljubljani).
ZPP člen 105, 108. ZNP-1 člen 23, 42, 94, 94/1. DZ člen 203, 203/4.
nepravdna zadeva - znižanje preživnine za otroka - vsebina predloga - obvezne sestavine vloge - kogentne določbe zakona - poziv za dopolnitev predloga - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nedopolnjenega predloga - nov predlog - pravna pomoč - procesna predpostavka za odločanje - svetovanje pred začetkom postopka za varstvo koristi otroka - zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju
Splošno zapoved razumljivosti in popolnosti vloge vsebuje drugi odstavek 105. člena ZPP, ki ureja tudi njene obvezne sestavine: navedbo sodišča, ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet in vsebino izjave. To določbo dopolnjujeta 23. člen ZNP-1, ki določa, da mora predlog vsebovati opis razmerja oziroma stanja, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaza za te navedbe ter druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev, ter tretji odstavek 105. člena ZPP z zahtevo po podpisu vložnika.
Ker predlog tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni bil popoln, ob tem, da predlagatelj niti ni predložil zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju, ki je procesna predpostavka za obravnavanje njegovega predloga, je sodišče prve stopnje predlog na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
ZD člen 163, 175. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4.
nedovoljena pritožba - pritožba zoper sklep o dedovanju - zavrženje pritožbe - pravica do pritožbe - stranke v zapuščinskem postopku - položaj stranke - pravica iz zapuščine
Stranka v smislu ZD so dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine.
Pritožnica ni dedinja, niti ne uveljavlja druge pravice iz zapuščine. Iz pritožbenih navedb izhaja, da je v pravnem razmerju le do zapustnikovega dediča. Navedeno ji ne daje položaja stranke in s tem pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba pri delu - odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - objektivizacija odškodnine - poškodba petnice
Pritožbeno sodišče verjame tožniku, da so bile bolečine neprijetne in naravno je, da jih vsak težko prenaša, posebej ko hude bolečine trajajo dolgo, česar pa sodišče prve stopnje pri odmeri ni spregledalo. A odmera odškodnine ni le odraz oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno, ampak mora sodišče (poleg upoštevanja vseh okoliščin posameznega oškodovanca) subjektivno doživljanje oškodovanca objektivizirati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053689
KZ-1 člen 186, 186/2. KZ člen 78, 78/2. ZKP člen 483, 483/2.
postopek proti mladoletnikom - starejši mladoletnik - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - posredni dokaz - dokazanost - vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva - časovna omejitev trajanja ukrepov - sprememba prvostopenjske odločbe
Drugi dokazi v tej zvezi so zgolj posredni (na primer zapisnik o hišni preiskavi, zapisnik o zasegu predmetov, SMS korespondenca z neznanim ovaditeljem ipd.) in kažejo na splošno povezanost starejšega mladoletnika s prepovedanimi drogami ali takšni (na primer zbrana obvestila), ki izpovedb neposredno zaslišanih prič na glavni obravnavi ne morejo nadomestiti.
Zavarovalnica ima pravico, da se spornim zahtevkom oškodovancev upira. Če se jim upira neutemeljeno, kot v navedenem primeru, ko je tožnik v omenjeni pravdi uspel, je sankcija za njeno ravnanje v zamudi s plačilom denarne terjatve in posledičnem teku zakonskih zamudnih obresti. Ni pa mogoče takšnega ravnanja že samega po sebi kvalificirati kot protipravno ravnanje, saj gre le za izvrševanje njene pravice, da nasprotuje zahtevkom oškodovancev, ki so sporni. Protipravno bi bilo lahko le ravnanje zavarovalnice, ki bi pomenilo zlorabo omenjene pravice. Takšnega ravnanja toženke pa tožnik v tej pravdi ni zatrjeval.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00054366
ZZUSUDJZ člen 1. ZKP člen 339, 339/3. KZ-1 člen 90.
zastaranje kazenskega pregona - nedovoljena pritožba - odločba o glavni stvari - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Zgolj v primeru, ko pride do zastaranja kazenskega pregona, sodišče o tem odloči s posebno odločbo, zoper katero je dopustna pritožba, medtem ko posebnega ugotovitvenega sklepa o tem, kaj vpliva na tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona, zakon ne predvideva.
KZ-1 člen 38, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 502, 502a, 502a/1, 502b, 502b/4, 502c.
zahtevek za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - obstoj utemeljenega suma - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pomoč pri kaznivem dejanju - velika premoženjska korist
Pri odločanju o tem, ali je predlog za podaljšanje navedenega ukrepa utemeljen, sodišče prve stopnje presoja obstoj utemeljenega suma in ocenjuje, ali so se razlogi, zaradi katerih je bilo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi odrejeno, spremenili in so nastopile okoliščine, zaradi katerih ga ne bo podaljšalo. Sodišče prve stopnje se je v sklepu pri tej presoji utemeljeno oprlo na pravnomočno obtožnico in pojasnilo tudi vsebino dokazov, pridobljenih in izvedenih po vložitvi obtožnice, na tej podlagi pa tehtno zaključilo in v sklepu obrazložilo, zakaj meni, da se utemeljen sum storitve kaznivih dejanj, očitanih obdolžencem, ni omajal in zakaj je začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ki je bilo odrejeno, potrebno podaljšati.
Zakon resda obdolžencu izjemoma omogoča, da lahko v nekaterih primerih, če so izpolnjeni predpisani pogoji, odpravi škodljive posledice zamude z uporabo instituta vrnitve v prejšnje stanje. Toda, ker gre za izjemo od pravila o prekluzivnosti zakonskih rokov, jo je treba razlagati ozko in ne ekstenzivno.
ZPP člen 454, 454/2. ZOsn člen 14, 27. ZOFVI člen 86, 86/1. OZ člen 9. ZŠolPre člen 7, 8. URS člen 57, 57/2.
narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - prekinitev postopka zaradi zahteve za presojo ustavnosti - osnovna šola - povrnitev stroškov za izobraževanje
V postopkih majhne vrednosti glavna obravnava ni obvezna.
preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Okoliščina (še) nerealiziranega dokončnega poplačila vseh obveznosti (iz naslova sodbe Delovnega sodišča v Maribora in sklepa o izvršbi I 966/2018), pa ne more biti razlog za preklic pogojne obsodbe obsojencu v tem kazenskem postopku.
padec po stopnicah - neustrezna osvetlitev stopnišča - odškodninska odgovornost organizatorja javne prireditve - odškodninska odgovornost lastnika stavbe - objekt v javni rabi - opustitev dolžne skrbnosti - soprispevek oškodovanca
V obravnavani zadevi gre za javni prireditveni prostor, ki je namenjen rabi širšega kroga oseb, zato mora biti upravitelj takšnega prostora še toliko bolj skrben. Toženka kot lastnica neutemeljeno prelaga odgovornost za ustrezno osvetlitev na organizatorja prireditve. Drži sicer, da je uporabnik tisti, ki prižiga luči, je pa na lastniku oziroma najemodajalcu, da zagotovi ustrezno postavitev stikal, da uporabnik to lahko naredi in varno uporablja objekt. Zaradi neustrezno postavitve stikal toženka ni omogočila, da bi se prireditveni prostor sploh lahko varno uporabljal. Krivdne odgovornosti bi se v danem primeru lahko razbremenila, če bi uporabnika izrecno opozorila na pomanjkljivost glede stikal, česar pa ni zatrjevala. Ker organizator prireditve ni bil opozorjen, da s strani, s katere je prihajala tožnica proti stopnišču, ni bilo mogoče prižgati luči, mu tudi ni mogoče očitati, da luč na hodniku ni bila (ves čas) prižgana iz druge strani.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi, ki preprečujejo izvršbo
Dolžnik je v ugovoru navedel samo, da glavnica, ki je predmet izvršbe, ni pravilna, ni pa konkretizirano obrazložil, v čem naj bi bila glavnica nepravilna, zato je ob upoštevanju ugotovitve sodišča , da je upnikov predlog za izvršbo glede višine izterjevane glavnice s pripadki skladen z izvršilnim naslovom in ob upoštevanju, da je sodišče v tem obsegu tudi dovolilo izvršbo s sklepom o izvršbi, pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnikova ugovorna navedba o nepravilnosti višine izterjevane glavnice ni utemeljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053674
KZ-1 člen 196, 196/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-3, 437, 437/1. ZPIZ-2 člen 30, 30/2, 134.
kršitev temeljnih pravic delavcev - zavrženje obtožnega predloga - zakonski znaki kaznivega dejanja - prispevki - neplačilo prispevka - pokojninska doba - pravica do plače - izguba pravice
Obdolženec namreč ni ravnal v skladu z zavezujočimi blanketnimi predpisi, ki napotujejo na predpise o plači in plačilu predpisanih prispevkov, ko delavcem ni plačal predpisanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s čimer je delavcem omejil pravico do bruto plače, ki jim pripada, pri čemer ni spregledati, da je šlo za večje število delavcev, nekaterim od njih pa prispevki niso bili plačani tudi več kot tri mesece, na kar pravilno opozarja pritožba.
V skladu z določbo 441. člena ZKP se sme ugovor krajevne pristojnosti v skrajšanem postopku podati le do začetka glavne obravnave, torej do predstavitve obtožnega predloga s strani tožilca (prvi odstavek 443. člena ZKP). V drugi vrsti pa je pojasniti, da je kaznivo dejanje neplačevanja preživnine storjeno tudi na kraju, kjer živi storilec in je prišlo do katere od oblik izvršitve kaznivega dejanja.
Ker gre v obravnavani zadevi za kazensko zadevo, pa pritožba ustalitve krajevne pristojnosti ne more omajati niti s sklicevanjem na Uredbo Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. 12. 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah.
Zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev sodnika zavrže, pa ni pritožbe, zato je razpravljajoča sodnica z glavno obravnavo utemeljeno nadaljevala ter jo glede na obširno izveden kazenski postopek tudi zaključila in razglasila sodbo.
V celoti je namreč pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da ima plačevanje preživnine, po zadovoljitvi osnovnih eksistenčnih potreb zavezanca, prednost pred vsemi ostalimi finančnimi obveznostmi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055681
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-3. ZKP člen 242.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - prepoznava kot del zaslišanja prič - zakonski znaki kaznivega dejanja - graja dokazne ocene
Res je, da je sodišče v izpodbijani sodbi večkrat poudarilo, da sta policista obdolženca "prepoznala," kar pa ne pomeni, da je štelo to "prepoznanje" kot prepoznavo v smislu 242. člena ZKP, temveč le v vsebinskem pomenu, ko sta se priči izjavili o tem, ali je obdolženec oseba, ki je storila očitano kaznivo dejanje. V opisu res ni navedena ura storitve kaznivega dejanja, vendar v obravnavanem primeru natančen čas storitve kaznivega dejanja tudi ni odločilna okoliščina, ki bi se nanašala na zakonske znake kaznivega dejanja. Dejstvo, da je bil na volanskem obroču najden obdolženčev DNK, ki je količinsko bogatejši kot pa druga komponenta, le še dodatno utrjuje zaključek prvostopenjskega sodišča, da je avtomobil kritičnega dne vozil obdolženec, kljub temu da njegove biološke sledi na prestavni ročici niso bile najdene.