zavrženje pritožbe kot prepozne - vloga poslana nepristojnemu sodišču - krajevna pristojnost - predlog za podaljšanje roka
Pritožba je pravočasno vložena le, če je pravočasno izročena pristojnemu sodišču, razen če gre za izjemo iz desetega odstavka 112. člena ZPP. Če stranka pritožbo pošlje nepristojnemu sodišču, si s tem ne zavaruje roka. To velja tudi za primer napake pri krajevni pristojnosti, kot je bilo to v konkretni zadevi (ko je tožeča stranka vlogo poslala Okrožnemu sodišču v Krškem namesto Okrožnemu sodišču v Ljubljani).
ZPP člen 105, 108. ZNP-1 člen 23, 42, 94, 94/1. DZ člen 203, 203/4.
nepravdna zadeva - znižanje preživnine za otroka - vsebina predloga - obvezne sestavine vloge - kogentne določbe zakona - poziv za dopolnitev predloga - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje nedopolnjenega predloga - nov predlog - pravna pomoč - procesna predpostavka za odločanje - svetovanje pred začetkom postopka za varstvo koristi otroka - zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju
Splošno zapoved razumljivosti in popolnosti vloge vsebuje drugi odstavek 105. člena ZPP, ki ureja tudi njene obvezne sestavine: navedbo sodišča, ime ter stalno oziroma začasno prebivališče oziroma sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet in vsebino izjave. To določbo dopolnjujeta 23. člen ZNP-1, ki določa, da mora predlog vsebovati opis razmerja oziroma stanja, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaza za te navedbe ter druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev, ter tretji odstavek 105. člena ZPP z zahtevo po podpisu vložnika.
Ker predlog tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni bil popoln, ob tem, da predlagatelj niti ni predložil zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju, ki je procesna predpostavka za obravnavanje njegovega predloga, je sodišče prve stopnje predlog na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 201, 201/1-3, 432, 432/1-2.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - pripor v skrajšanem postopku - predlog za odreditev pripora - zavrnitev predloga za odreditev pripora - priporni razlogi - vrsta kaznivih dejanj
Zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 ni dopustno odrediti pripora, čeprav gre za kaznivo dejanje, pri katerem je moč prepoznati tudi elemente nasilja.
ZOPNI člen 2, 20, 20/1, 20/1-1, 20/1-2, 28, 28/1. ZIZ člen 58, 58/2.
začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - podaljšanje začasnega zavarovanja - hitrost postopka zavarovanja - kataloško kaznivo dejanje - premoženje nezakonitega izvora - trditveno in dokazno breme
Dokazni standard za odločanje v postopku zavarovanja je nižji kot pri izdaji sodbe. Zadošča standard verjetnosti. Ker mora sodišče postopek zavarovanja izvesti hitro, odloči o izpolnjenosti zakonskih pogojev z izdajo začasne odredbe na podlagi tistih dokazov, katerih izvedba je čim hitrejša. To so praviloma listinski dokazi. Izvajanje ustnih dokazov je praviloma pridržano za odločitev o tožbenem zahtevku v pravdi.
Po prvi alineji prvega odstavka 20. člena ZOPNI je za začasno zavarovanje pravno relevantno zgolj dejstvo, da je bil dokazni standard utemeljenih razlogov za sum storitve kataloškega kaznivega dejanja podan (vsaj) v času predkazenskega postopka. Pravilna je ocena in ugotovitev sodišča, da je bilo temu pogoju zadoščeno z izdajo odredbe o hišni preiskavi v predkazenskem postopku z dne 13. 3. 2020, ki je bila izdana pred sklepom o uvedbi preiskave zaradi sume storitve poskusa kaznivega dejanja izsiljevanja, na katerega se opira pritožnik. Za začasno zavarovanje zadošča, da so ob izdaji odredbe za hišno in osebno preiskavo bili ugotovljeni utemeljeni razlogi za sum storitve kataloškega dejanja in ni treba, da bi bili potrjeni tudi v nadaljnji preiskavi ali v kazenskem postopku.
Po ZOPNI se odvzame premoženje, ki je bilo pridobljeno na nezakonit način (2. člena ZOPNI). Zakon ne zahteva, da bi bilo to premoženje pridobljeno s kaznivim dejanjem, zlasti ne s kataloškim kaznivim dejanjem, ki je bilo odločilno za pričetek postopka finančne preiskave kot predhodne faze postopka odvzema premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI, kateri sledi sodni (pravdni) postopek. Za odvzem premoženja nezakonitega izvora zadošča (kakršna koli) nezakonitost.
zavrženje tožbe - razlog za zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv stranki na popravo tožbe - nedoločnost tožbenega zahtevka - določnost zahtevka - oblikovanje tožbenega zahtevka - pravna pomoč
Tožnik v postavljenem roku ni popravil in dopolnil tožbe, kot mu je naložilo prvo sodišče. Sodišču je sicer poslal vlogo, naslovljeno kot "dopolnitev tožbe", vendar pa še vedno ni postavil določnega tožbenega zahtevka, zato tožba ni bila primerna za obravnavo. Prvo sodišče je zato utemeljeno zavrglo tožbo.
Oblikovanje določnega tožbenega zahtevka je dolžnost tožeče stranke, ne pa naloga sodišča.
pripor - podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora
Neogibnost pripora kot skrajnega osebnega omejevalnega ukrepa za zagotovitev varnosti ljudi je sodišče prve stopnje ustrezno obrazložilo pod točko 11 izpodbijanega sklepa. Izrecno je izpostavilo, da milejši ukrepi po ZKP (hišni pripor ali prepoved približanja) ne pridejo v poštev, ker bi se obdolženec lahko vrnil le nazaj v dom upokojencev.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje temeljito in natančno povzelo vsebino zavarovalne police kot izhaja iz v to sodbo povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje in je zato pritožbeno sodišče ne ponavlja in po stališču pritožbenega sodišča je glede na vsebino zavarovalne police pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je zaradi doplačila pri zavarovanju iz dejavnosti po točki 1.2.1. v zvezi z 1.2.2. točko po zavarovalni polici in doplačila v zvezi z zavarovanjem dodatne nevarnosti, ki ne izvirajo iz v polici navedene dejavnosti po točki 1.2.6. v zvezi s točko 1.2.7. iste zavarovalne police, tožnik kot zavarovanec upravičen do polne povrnitve nastale škode, brez odbitne franšize.
Zakon resda obdolžencu izjemoma omogoča, da lahko v nekaterih primerih, če so izpolnjeni predpisani pogoji, odpravi škodljive posledice zamude z uporabo instituta vrnitve v prejšnje stanje. Toda, ker gre za izjemo od pravila o prekluzivnosti zakonskih rokov, jo je treba razlagati ozko in ne ekstenzivno.
sklep o dedovanju - razveljavitev sklepa - dediči - izvenzakonska zveza - sporno dejansko vprašanje - nesporno dejstvo - razlogi sklepa
Sodišče prve stopnje se do spornega dejstva, ali je (bila) A. A. zapustnikova zunajzakonska partnerka, ni opredelilo. Čeprav je večina dedičev to dejstvo priznala, ga ni moč šteti za nespornega, saj mu je pritožnica ugovarjala. Glede na izrek sklepa je sodišče prve stopnje A. A. očitno štelo za zunajzakonsko partnerko in dedinjo po pokojnem, vendar za svojo odločitev ni podalo nikakršnih razlogov. Pritožničinega ugovora ni obravnavalo in ni navedlo razlogov za njegovo zavrnitev, niti ni pojasnilo, ali ga je glede na pritožničino izjavo, da ne bo vlagala tožbe, morda štelo za umaknjenega. Od razrešitve navedenega spornega vprašanja je odvisen krog dedičev in višina njihovih dednih deležev.
sklep o dedovanju - ovira za odločanje - zadržanje izvršitve upravnega akta - zadržanje izvršitve odločbe
Pritožnik ni navedel in izkazal, da je Ustavno sodišče RS zadržalo izvršitev navedenih posamičnih aktov oziroma ju razveljavilo ali odpravilo. Zato ni bilo ovire za izdajo sklepa o dedovanju, ki ga je izdalo sodišče prve stopnje.
ZPP člen 454, 454/2. ZOsn člen 14, 27. ZOFVI člen 86, 86/1. OZ člen 9. ZŠolPre člen 7, 8. URS člen 57, 57/2.
narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - prekinitev postopka zaradi zahteve za presojo ustavnosti - osnovna šola - povrnitev stroškov za izobraževanje
V postopkih majhne vrednosti glavna obravnava ni obvezna.
obveznost zastopanja po odvetniku - izredna pravna sredstva - kvalificirani pooblaščenec - tožba na razveljavitev sodne poravnave
Ustavno sodišče RS je določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP, ki določa, da lahko v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, z vidika morebitne neskladnosti s prvim in drugim odstavkom 14. člena, 22., 23. in 25. členom Ustave RS že presojalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053689
KZ-1 člen 186, 186/2. KZ člen 78, 78/2. ZKP člen 483, 483/2.
postopek proti mladoletnikom - starejši mladoletnik - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - posredni dokaz - dokazanost - vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva - časovna omejitev trajanja ukrepov - sprememba prvostopenjske odločbe
Drugi dokazi v tej zvezi so zgolj posredni (na primer zapisnik o hišni preiskavi, zapisnik o zasegu predmetov, SMS korespondenca z neznanim ovaditeljem ipd.) in kažejo na splošno povezanost starejšega mladoletnika s prepovedanimi drogami ali takšni (na primer zbrana obvestila), ki izpovedb neposredno zaslišanih prič na glavni obravnavi ne morejo nadomestiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00054366
ZZUSUDJZ člen 1. ZKP člen 339, 339/3. KZ-1 člen 90.
zastaranje kazenskega pregona - nedovoljena pritožba - odločba o glavni stvari - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Zgolj v primeru, ko pride do zastaranja kazenskega pregona, sodišče o tem odloči s posebno odločbo, zoper katero je dopustna pritožba, medtem ko posebnega ugotovitvenega sklepa o tem, kaj vpliva na tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona, zakon ne predvideva.
KZ-1 člen 38, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 502, 502a, 502a/1, 502b, 502b/4, 502c.
zahtevek za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - obstoj utemeljenega suma - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pomoč pri kaznivem dejanju - velika premoženjska korist
Pri odločanju o tem, ali je predlog za podaljšanje navedenega ukrepa utemeljen, sodišče prve stopnje presoja obstoj utemeljenega suma in ocenjuje, ali so se razlogi, zaradi katerih je bilo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi odrejeno, spremenili in so nastopile okoliščine, zaradi katerih ga ne bo podaljšalo. Sodišče prve stopnje se je v sklepu pri tej presoji utemeljeno oprlo na pravnomočno obtožnico in pojasnilo tudi vsebino dokazov, pridobljenih in izvedenih po vložitvi obtožnice, na tej podlagi pa tehtno zaključilo in v sklepu obrazložilo, zakaj meni, da se utemeljen sum storitve kaznivih dejanj, očitanih obdolžencem, ni omajal in zakaj je začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ki je bilo odrejeno, potrebno podaljšati.
tožba za izpraznitev nepremičnine - umik tožbe - umik tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - stroški postopka - nedopustne pritožbene novote
Umik tožbe, z izrecno navedbo, da je ta umik povezan z izpolnitvijo tožbenega zahtevka, je prvostopenjsko sodišče posredovalo toženki, ki se v zvezi s tem ni izjavila oziroma teh trditev (ki so prvenstveno dejanske narave) ni prerekala.
Obširne (in dokazno nepodprte) navedbe, da se je morala izseliti po krivdi oziroma zaradi vicioznega ravnanja tožnika, podala šele v pritožbi, brez ustreznih (pravno relevantnih) pojasnil, zakaj jih ni mogla navesti že pred sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je ob dejstvu, da je bila toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor, tožena stranka pa v roku 30 dni ni odgovorila na tožbo in ker v delu zahtevka, ki se nanaša na plačilo 6.832,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ne gre za zahtevek, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, in utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, pa niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka sama, ali z dejstvi, ki so splošno znana, presodilo, da so izpolnjene vse zakonske predpostavke v skladu s 318. členom ZPP. Sodišče je zato na podlagi 314. in 318. člena ZPP izdalo delno zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke zoper toženo stranko za plačilo 6.832,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2019 dalje do plačila.
Pri obeh tožbenih zahtevkih gre za dajatvena tožbena zahtevka, ki ju tožeča stranka vtožuje potem, ko je skladno z določbo 639. člena OZ kot naročnica del izbrala jamčevalni zahtevek, ki ji daje pravico do odstopa od pogodbe in je to oblikovalno pravico uresničila z enostransko izjavo volje, ki jo je sporočila toženi stranki, kar ni pritožbeno sporno.
Tožeča stranka tako vtožuje tožbeni zahtevek, s katerim terja vračilo plačanega avansa, z drugim tožbenim zahtevkom pa od tožene stranke terja odstranitev tistega, kar je vgradila, torej gre tudi za dajatveni tožbeni zahtevek, pri obeh zahtevkih pa gre za tožbena zahtevka kot posledica razveze podjemne pogodbe in ne za jamčevalni tožbeni zahtevek, ki bi ju bilo potrebno obravnavati kot enotni tožbeni zahtevek.
V zapisniku z glavne obravnave z dne 8. 7. 2021 je navedeno: »Pooblaščenec tožnika priglaša stroške kot do sedaj v vlogah«. Te izjave, v nasprotju z navedbami tožeče stranke, ni mogoče interpretirati kot da priglaša tudi stroške, ki v vlogah nikoli niso bili priglašeni, t.j. stroške za tožbo in za pristop na naroke. Prav tako predmetna izjava tožeče stranke ni substancirana oz. ni dovolj določna, da bi lahko predstavljala priglasitev stroškov za pristop na naroke in tožbo. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (drugi odstavek 163. člena ZPP).
odpoved najemnega razmerja - odstop od najemne pogodbe - odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - razširitev tožbe na novega tožnika - sosporništvo - pravica do obrambe - preložitev naroka - pravica do poštenega sojenja - pritožbena novota - pravočasno grajanje postopkovnih kršitev - konkretizacija dokaznega predloga
S tem v zvezi je toženki pojasniti, da procesni položaj, ki je nastal z vstopom drugo tožnice v to pravdo, urejajo določbe 191. člena ZPP, ki se nanaša na sosporništvo. Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena lahko več oseb uveljavlja svoje zahtevke z isto tožbo (začetno sosporništvo), pod enakimi pogoji pa se lahko vse do konca glavne obravnave pridruži tožniku tudi nov tožnik (naknadno sosporništvo - drugi odstavek 191. člena ZPP). Pri tem ne začetno ne naknadno sosporništvo na aktivni strani, v nasprotju z naknadnim sosporništvom na pasivni strani, ni odvisno od privolitve toženca, saj se njegov procesni položaj zaradi vstopa novega tožnika ne spremeni. Pridruženi tožnik mora namreč po tretjem odstavku 191. člena ZPP prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je ob njegovem vstopu.