KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00053559
URS člen 2, 29. KZ-1 člen 73, 73/2, 74, 74/1, 308, 308/3, 308/6, 308/8. ZKP člen 16, 16/2, 17, 269, 269/1-5, 285c, 285c/5.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - varnostni ukrep odvzem predmetov - varnostni ukrep odvzema avtomobila - milejši zakon - sporazum o priznanju krivde - obtožno načelo - domneva nedolžnosti - načelo enakosti orožij - dokazno breme - načelo iskanja materialne resnice - dopustni pritožbeni razlog - odvzem protipravne premoženjske koristi - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Za opravo presoje, ali polpriklopnik predstavlja tveganje za splošno varnost ali moralne razloge, ko storilec ni lastnik, je z materialnopravnega vidika bistveno najprej ugotoviti, ali je bilo to vozilo sploh predelano oziroma prirejeno. Če da, ali je bilo predelano oziroma prirejeno za namen izvrševanja kaznivih dejanj oziroma, ali je bil lastnik tega vozila kakorkoli povezan z izvršitvijo obravnavanega kaznivega dejanja oziroma, ali se je tega dejstva vsaj zavedal.
Za odvzem predmeta osebi, ki ni storilec, je treba ugotoviti obstoj vsaj ene izmed naveznih objektivnih ali subjektivnih okoliščin – to je, da bodisi predmet predstavlja nevarnost „sam po sebi“ (prirejenost z namenom izvrševanja kaznivih dejanj), bodisi, da lastnik dopušča ali se vsaj zaveda dejstva, da se njegov predmet (tudi, če ni posebej prirejen) uporablja za izvrševanje kaznivih dejanj.
S procesnopravnega vidika je za presojo bistveno, da je bilo dokazno breme izkazati obstoj nevarnosti in tako utemeljenosti varnostnega ukrepa odvzema predmeta na državnem tožilcu.
Zakon resda obdolžencu izjemoma omogoča, da lahko v nekaterih primerih, če so izpolnjeni predpisani pogoji, odpravi škodljive posledice zamude z uporabo instituta vrnitve v prejšnje stanje. Toda, ker gre za izjemo od pravila o prekluzivnosti zakonskih rokov, jo je treba razlagati ozko in ne ekstenzivno.
sodna taksa - ugovor zoper plačilni nalog - rok za ugovor
Pri teku roka za ugovor zoper plačilni nalog je odločilno, da je dolžnik hkrati z ugovorom vložil tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse, o katerem sodišče prve stopnje do izdaje pritožbeno izpodbijanega sklepa še ni odločilo, zato rok za ugovor zoper plačilni nalog še sploh ni začel teči.
Pritožba, ki se v tej zvezi ukvarja z neodločilnim polemiziranjem posameznih besed, pa tudi prezre, da se sodnikova nepristranskost domneva, dokler tisti, ki zahteva izločitev, ne dokaže nasprotno. Tega dokaznega bremena pa pritožnik ni zmogel. Že zaradi narave sodnega odločanja odklonitvenega razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP ne morejo predstavljati sodnikova pravna stališča, zavzeta pri opravljanju sodne funkcije, oziroma njegove strokovne odločitve tako procesnopravne kot tudi materialnopravne. Za presojo pravilnosti sodnikovih pravnih stališč in strokovnih odločitev oziroma za odpravo morebitnih napak ali nezakonitosti v postopku ima namreč stranka prav v ta namen na voljo z zakonom predvidena redna in izredna pravna sredstva. Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jo sodnik sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi, brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost sodnika, torej ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.
odpoved najemnega razmerja - odstop od najemne pogodbe - odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - razširitev tožbe na novega tožnika - sosporništvo - pravica do obrambe - preložitev naroka - pravica do poštenega sojenja - pritožbena novota - pravočasno grajanje postopkovnih kršitev - konkretizacija dokaznega predloga
S tem v zvezi je toženki pojasniti, da procesni položaj, ki je nastal z vstopom drugo tožnice v to pravdo, urejajo določbe 191. člena ZPP, ki se nanaša na sosporništvo. Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena lahko več oseb uveljavlja svoje zahtevke z isto tožbo (začetno sosporništvo), pod enakimi pogoji pa se lahko vse do konca glavne obravnave pridruži tožniku tudi nov tožnik (naknadno sosporništvo - drugi odstavek 191. člena ZPP). Pri tem ne začetno ne naknadno sosporništvo na aktivni strani, v nasprotju z naknadnim sosporništvom na pasivni strani, ni odvisno od privolitve toženca, saj se njegov procesni položaj zaradi vstopa novega tožnika ne spremeni. Pridruženi tožnik mora namreč po tretjem odstavku 191. člena ZPP prevzeti pravdo v tistem stanju, v katerem je ob njegovem vstopu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053689
KZ-1 člen 186, 186/2. KZ člen 78, 78/2. ZKP člen 483, 483/2.
postopek proti mladoletnikom - starejši mladoletnik - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - posredni dokaz - dokazanost - vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva - časovna omejitev trajanja ukrepov - sprememba prvostopenjske odločbe
Drugi dokazi v tej zvezi so zgolj posredni (na primer zapisnik o hišni preiskavi, zapisnik o zasegu predmetov, SMS korespondenca z neznanim ovaditeljem ipd.) in kažejo na splošno povezanost starejšega mladoletnika s prepovedanimi drogami ali takšni (na primer zbrana obvestila), ki izpovedb neposredno zaslišanih prič na glavni obravnavi ne morejo nadomestiti.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (dodelitev otrok) - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - največja korist otroka - izvedensko mnenje - veljavnost zzzdr - prehodne določbe DZ - uporaba določb novejšega zakona - skupno starševstvo - stiki otroka s staršem - prebivališče otroka
Zaključek sodišča prve stopnje v obravnavanem primeru, da naj ima pri zaupanju otrok v vzgojo in varstvo prednost mati, temelji na dejanskih ugotovitvah, da je bila mati za otroke primarno negujoča oseba, da je tudi bolj "dorasla" vlogi starševstva, da postavlja do otrok višje zahteve, da je pri vzgoji bolj načrtna, bolj stroga, postavlja jasna pravila, da so ji pomembni šolski dosežki, lepo vedenje in poslušnost otrok. Oče pa je pri vzgoji bolj pasiven, pa tudi popustljiv in razvajajoč, vendar v odnosu do otrok nekoliko bolj čustveno topel.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka s pritožbo ne uveljavlja v sporu majhne vrednosti dopustnih pritožbenih razlogov. Vsebina pritožbe se nanaša na nedopusten in posledično neupošteven pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče glede tega razloga ni bilo dolžno opraviti naroka in izvajati predlaganih dokazov.
zavrnitev predloga za izdajo zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - obrazložen odgovor na tožbo - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - obrazloženost
Bistveno za odgovor na tožbo, da ga je mogoče šteti za obrazloženega (in s tem obstoječega), je, da toženec jasno in prepoznavno izrazi svoje nasprotovanje tožbenemu zahtevku in pri tem navede tudi razloge za to nasprotovanje. Ni pa potrebno, da bi bil razlog nasprotovanja tožbenemu zahtevku utemeljen, niti ni potrebno, da bi bil ustrezno izkazan; drugi odstavek 278. člena ZPP, ki govori o predložitvi dokazov, ni nujen pogoj za obrazloženost odgovora na tožbo.
Zmotno je tožnikovo stališče v pritožbi, da udeležba na zasebnem družabnem dogodku v prostem času ne more pomeniti kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka od tožnika utemeljeno pričakovala, da se bo – ker je imel v postopkih javnih naročil pristojnosti, ki so dopuščale možnost neposrednega in posrednega vplivanja na odločitve v teh postopkih – tudi v zasebnem življenju vzdržal ravnanj, ki bi vzbujala dvom v njegovo nepristranskost in integriteto. Ta obveznost, ki ne glede na veliko število pogodbenih partnerjev tožene stranke ni nesorazmerna ali neživljenjska, je izrecno določena tudi v Kodeksu ravnanj pri toženi stranki, zato pritožba neutemeljeno uveljavlja, da se nasprotje interesov in kršitve nepristranskosti, verodostojnosti in integritete po določbah ZJN-3 in ZIntPK ugotavljajo le v konkretnem postopku javnega naročila.
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - stopnja alkoholiziranosti - tehnična sredstva
Stopnja alkohola v organizmu, ki je pomembna za opredelitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in izrek sankcij, se namreč lahko ugotavlja s tehničnimi sredstvi (elektronskim alkotestom ali etilometrom) oz. z analizo telesnih tekočin (krvi in urina), na pa na podlagi trditev o zaužiti količini alkoholnih pijač.
Pritožbeno sodišče sicer verjame, da storilec obžaluje storitev prekrška in da ga v posledici izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko doletijo številne neugodne posledice, vendar nima zakonske podlage, da bi na podlagi takih navedb spremenilo izpodbijano odločitev.
priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - dejanski stan prekrška - nedovoljen pritožbeni razlog
Čeprav iz poslovnega registra Slovenije pri Ajpes res izhaja, da je storilka zgolj družbenica v družbi A. d.o.o., medtem ko je zakoniti zastopnik te družbe D. T., in četudi drži, da sama nima veljavnega vozniškega dovoljenja, pritožbeno sodišče v okviru predmetnega postopka tega ne more upoštevati oziroma na podlagi takih navedb spremeniti izpodbijane odločitve, saj je odločba pristojnega organa države izdaje postala pravnomočna in je slovensko sodišče nanjo vezano.
Pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe ali sodbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za ugotovitev, ali je bila predpisana sodba dosežena ali presežena v obdobju dveh let, le čas storitve prekrškov.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 49, 55, 152, 152/1, 236, 245, 245/1, 245/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6.
predhodni stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - vpliv vložitve predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo - prekinitev in nadaljevanje postopka - trajnejša nelikvidnost
Do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka lahko določena procesna dejanja, kamor sodi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, vloži v imenu in za račun dolžnika tudi zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka, saj se s tem varujejo koristi dolžnika do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka, da se nad njim ne začne stečajni postopek.
Prekinitev predhodnega stečajnega postopka (to je čas od vložitve predloga za začetek stečajnega postopka tj. uvedbe stečajnega postopka, do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka; prim. 49. člen ZFPPIPP) je glede na posebnosti poenostavljene prisilne poravnave mogoča le v primeru, da je dolžnik v času za ugovor proti upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka vložil predlog za odložitev odločanja o tem predlogu v smislu 236. člena ZFPPIPP.
nedokončana etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - denacionalizacijska odločba - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - zemljiškoknjižno nevpisane nepremičnine - posamezen del stavbe - solastniški delež - določitev velikosti deležev
Zakonodaja, ki je veljala pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika, to je pred 1. 1. 2003, in sicer ZLDS iz leta 1959, ZPDS iz leta 1976 in SZ so omogočali nastanek etažne lastnine, ki se ni ustrezno vpisovala v zemljiško knjigo. Predpisi so omogočali vknjižbo samo enega ali samo nekaj posameznih delov stavbe, ne pa nujno vseh, zato je na taki zgradbi nastala nedokončana etažna lastnina, za katero je značilno, da poleg vpisanih posameznih delov v etažni lastnini obstajajo še nevpisani posamezni deli, ki jih v zemljiški knjigi predstavlja fiktivna nepremičnina, označena kot nerazdeljeni posamezni deli. Tudi za rešitev takih primerov je sprejet ZVEtL-1, ki omogoča, da se v nepravdnem postopku poskrbi za katastrski vpis stavbe in njenih posameznih delov, izda odločba, ki je pravna podlaga za oblikovanje etažne lastnine, in poskrbi za zemljiškoknjižni vpis po uradni dolžnosti.
Pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice na posameznih delih so poleg tistih lastnikov, katerih lastništvo je nesporno, izkazali tudi denacionalizacijski upravičenci, in sicer je to Denacionalizacijska odločba (drugi odstavek 19. člena ZVEtL-1). Ker je pristojen upravni organ pravnomočno odločil, kdo so denacionalizacijski upravičenci in katero podržavljeno premoženje se jim vrne, je sodišče v postopku po ZVEtL-1 vezano na izrek Denacionalizacijske odločbe. V točki 2. Denacionalizacijske odločbe so navedeni solastninski deleži, ki se vrnjeno denacionalizacijskim upravičencem, pri čemer sta pri izračunu solastninskih deležev upoštevana zgradba v izmeri 395 m2 in dvorišče v izmeri 92 m2, v 3. točki Denacionalizacijske odločbe pa je napisano, kaj se denacionalizacijskem upravičencem vrne v naravi. Iz izreka Denacionalizacijske odločbe izhaja, da je bila denacionalizacijskim upravičencem vrnjena navidezna solastnina. Naloga sodišča v postopku po ZVEtL je zato, da denacionalizacijskim upravičencem, saj ti izkazujejo pravni naslov za pridobitev (so)lastninske pravice na posameznih delih stavbe, omogoči vpis v zemljiško knjigo še nevpisanih posameznih delov stavbe ter idealnih deležev solastnine, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe (prvi odstavek 30. člena ZVEtL-1).
Velikost solastninskih deležev solastnikov posameznih delov stavbe ne vpliva na idealni delež solastnine vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe. Skladno s šestim odstavkom 23. člena ZVEtL-1 se namreč določi v razmerju med površino posameznega dela stavbe in skupno površino vseh posameznih delov stavbe.
Sodišče druge stopnje ne vidi razlogov za procesno neveljavnost preiskovalnih dejanj izločenega preiskovalnega sodnika, ki jih je opravil pred izločitvijo in pritrjuje sedanjemu preiskovalnemu sodniku v razlogih izpodbijanega sklepa, da je bilo o predlogih za izločitev dokazov v predmetni kazenski zadevi, ki jih obdolženi B. B., njegova zagovornica in zagovorniki obdolženega A. A. v pretežni meri ponavljajo v vlogah z dne 3. 3. 2021 in 25. 3. 2021, že pravnomočno odločeno.
nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - za odločitev relevantne okoliščine
Vsi navedeni pomisleki pritožnika v pritožbenih navedbah, ki se torej nanašajo izključno na dejansko stanje obema obtožencema očitanih kaznivih dejanj v obtožnici z dne 8. 10. 2019 pa bodo relevantni šele pri ugotavljanju utemeljenosti vloženega obtožnega akta (obtožnice) s strani pristojnega državnega tožilca, nikakor pa o njih ne more in ne sme presojati pritožbeno sodišče v tem postopku, v katerem se preizkuša zgolj pravilnost procesne odločitve prvega sodišča, ki je obtoženčevo pritožbo, ki je bila nedovoljena, zavrglo, kar pa je po prepričanju pritožbenega sodišča povsem pravilna in zakonita odločitev.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00053604
ZZZDR člen 59. OZ člen 50.
posebno premoženje zakonca - skupno in posebno premoženje zakoncev - nakup nepremičnin - zlitje premoženja - navidezna prodajna pogodba - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - dogovor - nedokazanost - prenos lastninske pravice na nepremičnini
Sodišče prve stopnje je napravilo pravilen zaključek, da je bilo stanovanje na B. kupljeno tako iz sredstev tožnika kot toženke in ne v celoti iz njegovega posebnega premoženja.
Nepremičnina na B. je predstavljala posebno premoženje obeh pravdnih strank, posledično je bila tudi kupnina in kasneje nepremičnina na A. posebno premoženje pravdnih strank.
Pri zlitju dveh posebnih premoženj ne more priti do transformacije v skupno premoženje. Ker je bilo ugotovljeno, da sta pravdni stranki vložili v nakup nepremičnine na A. vsaka svoje posebno premoženje, ne more na tej nepremičnini nastati skupna lastnina.