Pritožbeno sodišče sicer verjame, da storilec obžaluje storitev prekrška in da ga v posledici izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko doletijo številne neugodne posledice, vendar nima zakonske podlage, da bi na podlagi takih navedb spremenilo izpodbijano odločitev.
sprememba tožbe - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da slednje ne predstavlja prave spremembe tožbe, kot jo predvideva 184. člen ZPP. S tem, ko je tožnik besedo vrniti zamenjal z izročiti, ni bistveno posegel v samo vsebino tožbenega zahtevka, zato sodišče prve stopnje pravilno ni toženki dalo dodatnega roka, da se izjasni glede spremembe tožbe.
Kot navaja sama pritožba, je med vročitvijo vabila in narokom minilo 19 dni. Vabilo pa je bilo vročeno pooblaščencu toženke, s čemer se šteje vročitev za pravilno opravljeno (137. člen ZPP).
Sicer pa tožnik pred sodiščem ni želel izpovedovati, saj ni bil pripravljen upoštevati ukrepov v zvezi z preprečevanjem Covid-19 (zavračal je nošenje maske). Stranke pa se k izpovedbi ne more prisiliti (drugi odstavek 262. člena ZPP).
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 49, 55, 152, 152/1, 236, 245, 245/1, 245/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6.
predhodni stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - vpliv vložitve predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo - prekinitev in nadaljevanje postopka - trajnejša nelikvidnost
Do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka lahko določena procesna dejanja, kamor sodi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, vloži v imenu in za račun dolžnika tudi zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka, saj se s tem varujejo koristi dolžnika do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka, da se nad njim ne začne stečajni postopek.
Prekinitev predhodnega stečajnega postopka (to je čas od vložitve predloga za začetek stečajnega postopka tj. uvedbe stečajnega postopka, do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka; prim. 49. člen ZFPPIPP) je glede na posebnosti poenostavljene prisilne poravnave mogoča le v primeru, da je dolžnik v času za ugovor proti upnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka vložil predlog za odložitev odločanja o tem predlogu v smislu 236. člena ZFPPIPP.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka s pritožbo ne uveljavlja v sporu majhne vrednosti dopustnih pritožbenih razlogov. Vsebina pritožbe se nanaša na nedopusten in posledično neupošteven pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče glede tega razloga ni bilo dolžno opraviti naroka in izvajati predlaganih dokazov.
zavrnitev predloga za izdajo zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - obrazložen odgovor na tožbo - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - obrazloženost
Bistveno za odgovor na tožbo, da ga je mogoče šteti za obrazloženega (in s tem obstoječega), je, da toženec jasno in prepoznavno izrazi svoje nasprotovanje tožbenemu zahtevku in pri tem navede tudi razloge za to nasprotovanje. Ni pa potrebno, da bi bil razlog nasprotovanja tožbenemu zahtevku utemeljen, niti ni potrebno, da bi bil ustrezno izkazan; drugi odstavek 278. člena ZPP, ki govori o predložitvi dokazov, ni nujen pogoj za obrazloženost odgovora na tožbo.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00054933
ZDSS-1 člen 56, 56/2.. ZIZ člen 272.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 22n, 22n/1, 22n/1-4, 22o.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 45.. ZODPol člen 89, 89/3.. ZJU člen 5, 49, 49/2, 53, 53/2, 53/2-4.. ZDR-1 člen 31, 31/1, 49, 49/2.
kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode
Ker sindikalni zaupniki predlagatelja nimajo sklenjenih pogodb o zaposlitvi oziroma aneksov za opravljanje sindikalnega dela, dogovor o izrabi ur za sindikalno delo sindikalnega zaupnika (ki ga predvideva 22.o člen KPP) pa ni bil sklenjen, in ker iz 4. točke prvega odstavka 22.n člena KPP (na kateri po navedbah predlagatelja temelji njegov sklep z dne 16. 12. 2021 o določitvi dela sindikalnih zaupnikov v organih sindikata za polni delovni čas) tudi po stališču pritožbenega sodišča ne izhaja, da lahko predlagatelj na podlagi tega določila sam vnaprej določi fond ur za delo v organih sindikata in hkrati sam določi polni delovni čas za sindikalno delo določenim članom sindikata, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da verjetnost terjatve v tej fazi postopka ni izkazana.
ZPP člen 212, 213, 213/2.. ZPIZ-2 člen 11, 19, 19/1, 25, 108, 108/1, 108/2, 109, 109/3, 111, 111/1, 111/2, 178, 178/1, 178/3, 178/5, 394.. ZUP člen 7.
pravica do starostne pokojnine - postopek za uveljavljanje in varstvo pravic
Postopek za priznanje pravice do starostne pokojnine je uveden šele, ko zavod prejme pisno zahtevo zavarovanca ali takšno zahtevo poda ustno na zapisnik pri enoti zavoda. Na noben drug način, kaj šele z zatrjevano "zglasitvijo" pri tožencu zaradi dostave listin, formalno pravno ni mogoče sprožiti začetka postopka za uveljavitev pravice. Pritožničino drugačno stališče je zmotno in pravno povsem nesprejemljivo.
DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00053564
OZ člen 190, 356. ZNP-1 člen 155.
neupravičena obogatitev - sklep o dedovanju - delitev dediščine - dedni dogovor - civilna delitev - sporno civilno razmerje - spor o velikosti solastniškega deleža - pravnomočnost sklepa - ugovor zastaranja - prikrajšanje in obogatitev - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo
Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje na dejansko lastništvo gozda. Iz sporazuma o razdelitvi zapuščine in obeh sklepov o dedovanju res izhaja, da sta se pravdni stranki zaradi zagotovitve enakih prihodkov iz gozdne mase dogovorili, da tožnik prevzame v posest večji del parcele, toženec pa manjšega. A navedeno lahko pomeni le dogovor o uporabi (rabi) parcele, ne more pa spreminjati lastninskopravnih razmerij. Do dedovanja sporne parcele je prišlo v času, ko je veljal ZTLR. Za primer, ko je bila lastninska pravica pridobljena s sodbo odločbo (sklep o dedovanju), je bila zahtevana vknjižba v zemljiško knjigo, ki je imela konstitutivno naravo. Ker se je lastninska pravica prenašala skladno z zakonskimi določili, vzporedno temu ni mogla obstajati še dejanska lastninska pravica, različna od tiste, ki je bila vpisana v zemljiško knjigo. Res je ob prenehanju lastninskopravnega sistema družbene lastnine sodna praksa uveljavila pojma dejanske lastninske pravice oziroma dejanske etažne lastnine, vendar v primerih, ko so upravičenci v sistemu družbene lastnine pridobili pravico na nepremični, ki je bila še vedno vknjižena kot družbena lastnina. A obravnavani primer ni takšen, pridržek dejanskega lastništva, na katerega se tožnik sklicuje v pritožbi, pa skladno z obstoječo zakonodajo v času pridobivanja lastninske pravice pravilno ni bil upoštevan.
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da do tožnikovega prikrajšanja na eni strani in toženčeve obogatitve na drugi strani ni prišlo, ker je bil dogovor pravdnih strank, da prejmeta enako vrednost iz naslova gozdne mase, pri delitvi v nepravdnem postopku v celoti spoštovan in realiziran.
Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek pravilno zavrnilo iz razloga, ker ni prišlo do njegovega prikrajšanja, niti toženčeve obogatitve, ter ker je prišlo do zastaranja. Ob rob zgoraj povedanemu pritožbeno sodišče dodaja, da je bila civilna delitev v nepravdnem postopku neprerekano pravnomočno zaključena. V postopku je nepravdno sodišče ugotovilo vrednost sporne parcele, katero je dodelilo tožniku, ter mu naložilo, da tožencu povrne polovični znesek. Ker je civilna delitev sporne parcele pravnomočno zaključena, v njo ni več dopustno posegati. Če je tožnik menil, da mu gre večji del parcele oziroma višji denarni znesek iz tega naslova, bi moral navedeno pravočasno uveljavljati v nepravdnem postopku. Nepravdno sodišče bi ga v primeru spora, skladno s 155. členom ZNP-1, napotilo na pravdo, saj bi bil med nepravdnima udeležencema spor o velikosti njunih deležev, v pravdi pa bi tožnik lahko uveljavljal višji delež pri sporni parceli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00054454
ZPP člen 8. ZD člen 1.
zapuščinski postopek - zakonito dedovanje - odpoved dediščini - dedna izjava - obseg zapuščine - pogoji za sosporništvo - dediči kot enotni in nujni sosporniki - aktivna in pasivna legitimacija strank - aktivna legitimacija dediča - dediščinska skupnost - terjatev zapustnika - upoštevanje metodoloških napotkov - revizija
Kljub temu, da terjatev pripada vsem dedičem v dediščinski skupnosti, lahko na strani tožeče stranke vloži tožbo zaradi povečanja zapuščine, torej na plačilo zneskov v zapuščino, le eden od dedičev, zato procesna skupnost dedičev kot sospornikov na aktivni strani ni nujna.
posojilna pogodba - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - izvedensko mnenje - postavitev drugega izvedenca - ponarejena listina - trditveno breme - izvedensko mnenje, pridobljeno izven pravde - izvedenec grafološke stroke - dokazna ocena - fiktivna pogodba
Trditveno breme obsega odločilna dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin primera.
Razlog za upoštevanje strokovnih poročil strankinih strokovnjakov kot dela trditvene podlage in ne kot dokaza je v tem, da se po ZPP kot dokaz upošteva tisto delo, ki ga za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva s potrebnim strokovnim znanjem opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče in ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi.
Izvedensko mnenje je prepričljivo, temeljito, notranje skladno in strokovno verodostojno, izvedenec pa je tudi argumentirano odgovoril na toženčeve pripombe, zato izvedencu ni moč očitati kakršnih koli pomanjkljivosti, nejasnosti, mnenje samo s seboj ni v nasprotju, niti se ne poraja utemeljen dvom v njegovo pravilnost, kar pa je nujni pogoj za postavitev drugega izvedenca.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - predlog za zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - zakonski pogoji za izrek ukrepa - duševna motnja - sorazmernost in nujnost ukrepa - milejši ukrep
V skladu s 53. členom ZDZdr je lahko oseba sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena zakona. Po 39. členu ZDZdr mora biti alternativno izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev: da oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim (prva alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr). Nadaljnji pogoj za sprejem na zdravljenje brez privolitve je, da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, zadnji pa, da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (druga in tretja alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr).
Za uspešnost zdravljenja v milejših oblikah (od zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom) je potrebno aktivno sodelovanje, tega pa oseba zaradi ugotovljenega neorganiziranega vedenja in pod vplivom ugotovljenega bolezenskega razmišljanja ni zmožna, sposobna ni niti zaznavati potreb svojega zdravstvenega stanja in bolezni in se nanju primerno odzvati.
Postopek gradnje dvižne ploščadi je trenutno v fazi informativnega zbiranja prijav za sofinanciranje ter je s strani predlagateljev zatrjevana škoda še preveč oddaljena, negotova in abstraktna, ureditvena začasna odredba pa je dopustna le v primeru nujnosti preprečevanja neposredno grozeče in konkretne nevarnosti nastanka škode.
Pravna podlaga za zavarovanje nedenarne terjatve je podana v 272. členu ZIZ in v 151. členu ZNP-1, a je v primeru, ko gre za izdajo ureditvene začasne odredbe, treba upoštevati tudi odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-275/97 z dne 6. 7. 1998, ki zahteva restriktivni pristop pri izdaji takšne odredbe.
Sodišče verjetnosti terjatve ni ugotavljalo, saj je predlog predlagateljev zavrnilo iz razloga, ker grozeče nasilje ni bilo zatrjevano, težko nadomestljiva škoda pa ni izkazana.
Pri izdaji ureditve začasne odredbe tehtanje po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ ne pride v poštev.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - paranoidna shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - nasilno in drzno vedenje - odklanjanje zdravljenja (terapije) - uporaba milejšega ukrepa - zakonska podlaga
Pred sedanjim sprejemom se je pri udeležencu panaroidna shizofrenija poslabšala s spremenjenim in neobvladanim vedenjem ter izbruhi nasilja proti svojcem, zadnje čase je užival tudi alkohol. Pred zadnjo hospitalizacijo se je verbalno in psihično nasilje stopnjevalo, oče je ob zaslišanju izpovedal, da se je ustrašil, da ga bo sin napadel, mati pa se ga tako boji, da se pred njim zaklepa. Milejše oblike zdravljenja v tem trenutku se zato izkažejo kot neustrezne in neučinkovite, predvsem pa ne bi odvrnile ugotovljenega ogrožanja udeleženca do sebe in drugih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSC00053861
ZPP člen 343, 343/1, 343/4. ZNP-1 člen 42.
smrt stranke med pritožbenim postopkom - pravni interes za pritožbo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Ker je nasprotni udeleženec, kateremu je z izpodbijano odločitvijo bila postavljena skrbnica, tekom pritožbenega postopka, preden je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi, umrl,
zaradi česar odločitev o tem, katera oseba mu je bila določena kot stalna skrbnica ni več pomembna, je odpadel tudi pravni interes pritožnice za pritožbo. S smrtjo varovanca skrbništvo preneha.
ZPP člen 80, 81, 81/4, 206, 206/1, 206/1-3, 318, 318/1.
prekinitev pravdnega postopka - sklep o prekinitvi postopka - sestavine sklepa - razlogi za prekinitev postopka - postopek za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - opustitev odgovora na tožbo - pasivnost tožene stranke - domneva priznanja tožbenih trditev - procesna sposobnost stranke - afirmativna litiskontestacija
Zakon dneva prekinitve postopka ne predpisuje kot obvezne sestavine sklepa, zato v primeru prekinitve iz 206. člena ZPP posledice prekinitve nastopijo z dnem izdaje sklepa.
Sodišče prve stopnje je ob ugotovljenem dejstvu, da se druga toženka nahaja v varovani enoti DSO za osebe s hudo demenco, utemeljeno podvomilo o njeni procesni sposobnosti in kljub osebno vročeni tožbi ni izdalo zamudne sodbe. Ta namreč temelji na domnevi, da s pasivnostjo toženec priznava dejanske trditve v tožbi in sodišče njihove resničnosti ne preizkuša (sistem afirmativne litiskontenstacije). Oseba, ki ni sposobna biti pravdna stranka, ni sposobna razumeti pomena vročitve tožbe in opustitve odgovora na tožbo, zato domneva, na kateri temelji sistem zamudne sodbe, zanjo ne more veljati. Zavzemanje pritožnika za izdajo zamudne sodbe je glede na navedeno neutemeljeno, njena izdaja pa bi bila v nasprotju z določilom tretjega odstavka 81. člena ZPP.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - vzročna zveza - kršitev osebnostnih pravic - obseg škode - nepremoženjska in premoženjska škoda - trditveno in dokazno breme - duševno trpljenje oškodovanca - višina denarne odškodnine - škodne posledice
Skladno s prvim odstavkom 11. člena ZPŠOIRSP se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja (torej ZOR, za škodo, nastalo pred 1. 1. 2002). Na tožnici je dokazno breme za obstoj škode in vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo, pri čemer sodišče nepremoženjsko škodo odmeri glede na okoliščine primera, upoštevajoč načelo pravične denarne odškodnine (200. člen ZOR). V sodni praksi je sprejeto enotno stališče, da v primeru izbrisa iz registra stalnega prebivalstva pravno priznano škodo predstavljajo predvsem pretrpljene duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice, pri čemer se nepremoženjska škoda zaradi medsebojne prepletenosti in povezanosti duševnih bolečin in strahu ter težav pri ločenem ocenjevanju posameznih oblik škode odmeri v obliki enotne odškodnine, ki zajema vse negativne posledice, izhajajoče iz obdobja, ko oškodovančev pravni status ni bil urejen.
Po določilu 7. člena ZPŠOIRSP se višina denarne odškodnine v upravnem postopku določi glede na obdobje izbrisa, tako da za vsak zaključen mesec izbrisa iz registra stalnega prebivalstva upravičenec prejme 50 EUR pavšalne odškodnine. Zakon torej ne določa, da bi se povračilo škode nanašalo na premoženjsko škodo, temveč na vso pretrpljeno škodo. V primeru, da upravičenec vloži tožbo za višjo odškodnino, mora v sodnem postopku izkazati njen celoten obseg, tako glede premoženjske kot nepremoženjske škode.
Tožnica konkretnih trditev o škodi kot posledici izbrisa po vrnitvi v Slovenijo pa do dokončne ureditve statusa s pridobitvijo državljanstva v letu 2000 ni navedla. Ker glede na ugotovitve sodišča prve stopnje vseh negativnih dogodkov, ki jih je doživljala v tujini, ni mogoče pripisati toženki, poleg tega pa tožničino ravnanje kaže, da posledic odtujitve in strahu le ni doživljala tako intenzivno, da bi ob prihodu v Slovenijo ostala pri družini, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je dosojena odškodnina v višini 9 povprečnih plač v času sojenja pred sodiščem prve stopnje (11.100 EUR) previsoka. Ob upoštevanju specifičnih okoliščin tega primera, predvsem mladosti tožnice, ki se je morala sama znajti v tujem okolju, kar že po splošnem vedenju povzroči določen primanjkljaj pri zdravem razvoju osebnosti, kot primerno satisfakcijo za nastalo škodo ocenjuje znesek 8.250 EUR.
predlog za izločitev dokazov - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - pravni pouk o pravicah osumljenca
Pritožniki bi morali vsaj na ravni najnižje stopnje verjetnosti izkazati svoje trditve, da so v obravnavanem primeru podane okoliščine, ki vzbujajo sum v resničnost uradnega zaznamka, čemur pa tudi po presoji pritožbenega sodišča niso zadostili.
Po presoji sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, pri sprejeti odločitvi dosledno upoštevalo tudi sam namen kaznovanja, ki v sodobnem sistemu kaznovalnega prava nikoli ne sme zaobiti vidika spoštovanja človeškega dostojanstva, osebnosti storilca in socialne pravičnosti.