zamudna sodba - osebno vročanje - fikcija vročitve - vročanje v poštni predal - nadomestna vročitev - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - pogoji za izdajo zamudne sodbe - (ne)izpodbojnost domneve - izbris iz poslovnega registra - poslovni naslov
Fikcija vročitve temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi.
Tožencu je treba omogočiti, da dokaže, da vročitev po fikciji ni bila pravilna, ker je stanovanje ali poslovni prostor, kjer je bila vročitev opravljena, opustil.
pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - izostanek z naroka za glavno obravnavo - opravičilo za izostanek z naroka - sodna poravnava - sodba na podlagi pripoznave - spor majhne vrednosti
Za izdajo sodbe na podlagi pripoznave v postopku v sporih majhne vrednosti je 453.a člen ZPP pravna podlaga lahko le tedaj, če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, kar se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek in sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP, ter če je bila tožena stranka na takšno posledico ob vročitvi tožbe opozorjena. Iz poziva toženima strankama naj odgovorita na tožbo z dne 20. 1. 2021 ni razvidno, da bi bila toženca na posledico iz prvega odstavka 453.a člena ZPP opozorjena. Že zaradi opustitve takšnega obvestila sodišče prve stopnje sodbe na podlagi pripoznave ne bi smelo izdati.
predlog za izločitev dokazov - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - pravni pouk o pravicah osumljenca
Pritožniki bi morali vsaj na ravni najnižje stopnje verjetnosti izkazati svoje trditve, da so v obravnavanem primeru podane okoliščine, ki vzbujajo sum v resničnost uradnega zaznamka, čemur pa tudi po presoji pritožbenega sodišča niso zadostili.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - duševna bolezen - psihična bolezen - dokaz s sodnim izvedencem - zmožnost presoje realnosti - ogrožanje življenja in zdravja - uporaba milejšega ukrepa - trajanje prisilnega ukrepa
Pri zadržani osebi obstoji duševna motnja, ki je začasna ali trajna motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja, kakor tudi, da ima oseba v njeni posledici hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00056377
ZGD-1 člen 394. ZSReg člen 41.
umik pritožbe - zavrženje pritožbe - pooblastilo odvetniku - neveljavnost pooblastila za zastopanje - zakoniti zastopnik družbe - spor o zakonitem zastopniku - skupščina družbe - zastopanje družbe - prokurist - odobritev procesnih dejanj - preklic prokure - sklep o odpoklicu - sodni register - ničnost skupščinskih sklepov - pravni interes za pritožbo
Pritožba prvo tožeče stranke je bila vložena preko pooblaščenca, kateremu je bilo pooblastilo dano s strani bivšega zakonitega zastopnika in prokurista. Takrat pooblastitelja nista bila več pravna zastopnika družbe in veljavnega pooblastila za prvo tožečo stranko nista mogla veljavno podeliti. Ker se spor nanaša na pravilnost zastopanja po zakonitih zastopnik ter na sklep o zavrženju tožbe, pritožbeno sodišče o takšni pritožbi praviloma vsebinsko odloči, vendar je prvo tožeča stranka, še pred odločitvijo o vloženi pritožbi, pritožbo po veljavnem zakonitem zastopniku preko pooblaščenke umaknila.
Prvo tožeča stranka po bivšem zakonitem zastopniku in prokuristu ni zatrjevala ali izkazala, da bi bila glede sprejetih skupščinskih sklepov o imenovanju novega zakonitega zastopnika vložena ničnostna tožba ali tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register oziroma voden drug formalni postopek za ugotovitev neveljavnosti skupščinskih sklepov. Pritožbeno sodišče je zato upoštevalo lahko le voljo izraženo preko zakonitega zastopnika prvo tožeče stranke in njene pooblaščenke ter na znanje vzelo umik pritožbe.
kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja - upravičenost za zastopanje - pravica do zasebnosti - neupravičen vstop v stanovanje - izselitev iz nepremičnine
Sicer B. B. in C. C. dne 3. 9. 2019 v stanovanjski hiši na tem naslovu res nista prebivala, ampak so tam na podlagi najemne pogodbe prebivali člani dveh družin, ki so v prostorih stanovanjske hiše razumljivo pričakovali zasebnost, obdolženec pa jih je s svojo prisotnostjo in „vselitvijo“ v garažne prostore vznemirjal, zaradi česar so se slednji na pomoč obrnili na B. B., ki je zastopal interese lastnika. Zato ni nobenega dvoma, da je na tej podlagi B. B. imel vso pravico zahtevati, da se obdolženec iz nepremičnine oziroma iz garažnih prostorov odstrani.
Že glede na definicijo oziroma zakonski opis tega kaznivega dejanja ni mogoče razlagati, da mora biti stanovanje ali kak drug zaprt prostor zaklenjen ter da je za neupravičen vstop potrebno premagovanje kakršnihkoli ovir. In četudi naj bi obdolženec še vedno imel ključe od garaže, to njegovega vstopa in zadrževanja v teh prostorih ne more upravičiti.
izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika - izločitev sodnika na zahtevo stranke - položaj stranke v postopku - oškodovanec - pooblaščenec oškodovanca - oseba, ki ni stranka v postopku - odločanje o izločitvi sodnika - načelo kontradiktornosti - pritožba - posebna pritožba ni dovoljena - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - funkcionalna pristojnost - razveljavitev sklepa
Ker oškodovanec ni stranka postopka, nima pravice zahtevati izločitve sodnika, sodišču lahko poda le pobudo za izločitev sodnika. Izločeni sodnik, če se s pobudo ne strinja, oškodovanca o tem le obvesti, brez izdaje formalne odločbe in brez poprejšnje kontradiktornosti. Zoper takšno "nestrinjanje" razpravljajočega sodnika oškodovanec nima posebne pritožbe.
Po presoji sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, pri sprejeti odločitvi dosledno upoštevalo tudi sam namen kaznovanja, ki v sodobnem sistemu kaznovalnega prava nikoli ne sme zaobiti vidika spoštovanja človeškega dostojanstva, osebnosti storilca in socialne pravičnosti.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pravočasnost tožbe - rok za vložitev tožbe - primarni in podredni tožbeni zahtevek - neplačevitost dolžnika - oškodovanje upnika - pogodba o preužitku - odplačni ali neodplačni pravni posel - domneva - kako se izpodbija - dolžnikov zakonec - solastništvo nepremičnine - sosporništvo
Predmetna tožba za izpodbijanje pravnega dejanja dolžnika je vložena pravočasno.
Podredni zahtevek se je od primarnega razlikoval v toliko, da je tožeča stranka v njem opredelila, da notarski zapis nima pravnega učinka proti tožeči stranki do višine njene terjatve, to je zneska 8.008,54 EUR z obrestmi. Pomembno je, da je dejanska in pravna podlaga primarnega in podrednega zahtevka ista: življenjski dogodek je le eden, to je izpodbijanje pogodbe o preužitku, razlog za izpodbijanje pa je v obeh kumuliranih zahtevkih enak – oškodovanje upnice.
Dolžnik je odtujil premoženje z namenom, da bi se izognil plačilu davka. Vedel je, da s tem škoduje tožnici kot upnici (da ji je onemogočil poplačilo v izvršilnem postopku).
Solastniki niso enotni sosporniki, zato tožnica s tožbo ni bila dolžna zajeti tudi drugega preužitkarja C. C.
Objekt ni zadosti varen. Posamezni deli so močno dotrajani in ogrožajo varno uporabo ter stabilnost objekta. Objekt je grajen brez ustrezne zaščite pred vplivom meteorne vode. Vidni so znaki zamakanja. Zaradi pojava vlage in plesni ima objekt neprimerno higiensko in zdravstveno varnost. Ni vgrajene toplotne izolacije, obstoječe naprave so zastarele. V objektu ni tople vode niti nobenega ogrevanja. Objekt ne izpolnjuje minimalnih tehničnih zahtev za bivanje, zlasti s področja požarne, potresne in zdravstvene varnosti. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stavba ne predstavlja primernega stanovanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053301
KZ-1 člen 48, 49, 324, 324/1, 324/1-1.. ZKP člen 137, 137/6.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - obteževalne okoliščine - teža kaznivega dejanja - vštevanje časa - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da gre v obravnavanem primeru za takšne obteževalne okoliščine, predvsem da je obdolženec prometno nesrečo povzročil, ko je imel v krvi kar 2,13 grama alkohola na kilogram krvi in s tem znatno presegel dopustno mejo dovoljene vsebnosti alkohola v krvi v času vožnje, ki, skupaj z ostalimi že navedenimi, nedvomno zahtevajo izrek nepogojne stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije, ki jo je tudi ustrezno odmerilo za čas šest mesecev, računajoč od dne pravnomočnosti sodbe in vanjo pravilno vštelo čas dejanskega odvzema vozniškega dovoljenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053677
ZKP člen 357, 357/4, 358, 358/3. KZ-1 člen 20, 20/2, 90, 90/1, 90/1-4, 211, 211/1.
sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - zastaranje kazenskega pregona - zavrnilna sodba na II. stopnji - kaznivo dejanje goljufije - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - oprostilna sodba - dokazna ocena - v dvomu v korist obdolženca
Ker je glede zgoraj navedenih kaznivih dejanj nastopilo zastaranje kazenskega pregona, je pritožbeno sodišče napadeno sodbo v tem delu spremenilo tako, da je obtožbo zoper obdolžene A. A., B. B. in C. C. za kaznivi dejanji opisani pod točkama II in IV/1 izreka napadene sodbe, skladno s 4. točko 357. člena ZKP, zavrnilo.
Ugovor zoper plačilni nalog je dopustno vložiti iz razloga, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). V obravnavani zadevi ni dvoma, da je taksna obveznost nastala, sodišče prve stopnje pa je v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da je sodna taksa pravilno odmerjena. Ker sodna taksa tudi še ni bila plačana, je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 34.a člena ZST-1 ugovor pritožnice utemeljeno zavrnilo.
izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti sodnika - nestrinjanje z vodenjem postopka
Zagovorniki niti ne zatrjujejo sodničinega osebnega prepričanja in drugih posebnih okoliščin, ki bi jo vodile pri njenem delu v preiskavi, temveč grajajo zgolj pravilnost njenega dela, ki pa v okviru zahteve za sodnikovo izločitev (niti posredno) ne more biti preizkušeno. Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jo sodnik sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi, brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost sodnika, ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev. Za presojo pravilnosti sodnikovih pravnih stališč in strokovnih odločitev oziroma za odpravo morebitnih napak ali nezakonitosti v postopku ima namreč stranka prav v ta namen na voljo z zakonom predvidena redna in izredna pravna sredstva.
ZIZ člen 272, 272/2, 273, 273/1. ZPP člen 108, 108/1.
pogoji za izdajo začasne odredbe - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - nejasna vloga oziroma tožba - ravnanje z nerazumljivimi vlogami
Glede na tožnikove trditve o tem, da k hiši ni napeljan vodovodni priključek, obenem pa trditve, da je toženec obstoječi dotok vode zaprl, ob tožbenem predlogu (smiselno enako pa velja tudi za predlog za izdajo začasne odredbe, kjer se omenja beseda „priključek“), da je toženec dolžan v hiši „urediti napeljavo tekoče pitne vode“, ni jasno, kaj tožnik s takšnim predlogom sploh zahteva. Tožba in predlog za izdajo začasne odredbe sta v tem delu nejasna, zato bo moralo sodišče prve stopnje od tožnika najprej zahtevati njuno popravo v skladu z določbo 108. člena ZPP.
poprava in dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - izključna pristojnost - lega nepremičnine - nerazumljivost sklepa - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sklepa ni mogoče preizkusiti, ker je izrek sklepa nerazumljiv in nasprotuje razlogom sklepa. Razlogi pa so nejasni, med seboj v nasprotju.
tožba na izpraznitev stanovanja - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - skupno premoženje razvezanih zakoncev - načelo ekonomičnosti postopka
V taki zadevi je predhodno vprašanje, ali je pritrditi tožniku, da gre za njegovo izključno last sporne nepremičnine, ali ima tožena stranka prav, da gre za skupno premoženje razvezanih zakoncev. Ker o tej zadevi že teče pravda, ki je bila sprožena 22. 11. 2019 in gre torej za predhodno vprašanje, je ravnanje sodišča prve stopnje pravilno, ko se je odločilo za prekinitev postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00054283
ZPP člen 18,18/3. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 7, 7/1.
zavrženje tožbe - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - izrek o nepristojnosti po uradni dolžnosti - krajevna pristojnost sodišča - kraj izpolnitve obveznosti - izpolnitev pogodbe - trditvena podlaga - obljuba - vsebina oporoke - inominantna pogodba - obogatitveni zahtevek - pravo EU - mednarodno pravo
Obljuba o vsebini oporoke ni pogodba, ki bi jo kdo lahko iztožil oziroma bi jo lahko pravno opredelili.
Tožeča stranka zahteva korist za zatrjevano opravljeno delo in plačila za zapustnico. Gre torej za zatrjevanje obogatitve s strani toženke.
Sodišče prve stopnje bi moralo v okviru uradnega preizkusa svoje pristojnosti takoj izdati sklep, da ni pristojno za odločanje.