DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00055838
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 271, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 273.. ZUP člen 224, 224/1.
imenovanje direktorja - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - dokončnost odločbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki je ugovoru toženke zoper sklep o izdaji začasne odredbe ugodilo in predlog tožnika zavrnilo. Pri tem je sicer zmotno štelo, da na verjetnost obstoja terjatve ne vpliva dokončna odločba toženke, na podlagi katere je bil obnovljen postopek posebnega javnega natečaja za direktorja urada A. in v njegovem okviru odpravljena odločba o imenovanju tožnika na delovno mesto (položaj) direktorja urada A. V upravnem postopku ima dokončnost odločbe enak učinek kot pravnomočnost, z razliko, da dokončnost ni ovira za izpodbijanje odločbe v upravnem sporu. Upravna odločba učinkuje praviloma, ko postane dokončna; z dokončnostjo lahko stranka prične izvajati pravico, če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 224. člena ZUP).
Ker ZARSS posebej ne ureja zaključka postopka mediacije v primeru strankinega umika soglasja, je treba uporabiti ZMCGZ, ki skladno s prvim odstavkom 2. člena ureja tudi mediacije v sporih iz delovnih razmerij. Ta v 13. členu določa, da se mediacija konča, če ena stranka pisno izjavi drugim strankam in mediatorju, da je postopek mediacije zaključen. Za izvedbo postopka mediacije je namreč potrebno soglasje obeh strank (drugi odstavek 6. člena ZMCGZ in drugi odstavek 15. člena ZARSS. Ker toženka v pritožbi navaja, da se je mediacijski postopek zaključil zaradi tožnikovega umika soglasja za mediacijo, čemur pritrjuje tudi tožnik v odgovoru na pritožbo, za nadaljevanje postopka mediacije ni več podlage.
ugovor res iudicata - ugovor litispendence - pravna podlaga tožbenega zahtevka - dejanska podlaga tožbenega zahtevka
Tožeča stranka v obeh postopkih od tožene stranke zahteva plačilo terjatve iz naslova izgradnje podzemnih parkirnih mest, tržnih in neprofitnih stanovanj, vendar je v zadevi I Pg 3/2018 utemeljevala zahtevek na podlagi odškodninske odgovornosti drugotoženke, v tej zadevi pa na podlagi predpogodbene zaveze toženih strank, da se v obeh sklicuje na drug historični dogodek in na drugo pravno podlago.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054379
OZ člen 619.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - dogovor o ceni del - ustni dogovor - fiksna cena - prosta dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - zavrnitev računa - odmera pravdnih stroškov - delni umik predloga za izvršbo
Pravdni postopek ne pozna dokaznih pravil v smislu, da se neka dejstva dokazujejo s točno določenim dokazom (npr. obstoj neke pogodbe s pisno listino). Sodišče prve stopnje je ob oceni vseh predloženih in izvedenih dokazov ugotovilo, da je bil sklenjen ustni dogovor za fiksno ceno. Pritožničino vztrajanje, da bi sodišče moralo postaviti izvedenca, ki sta ga predlagali obe stranki, pa ni pomembno glede na to, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta se stranki dogovorili za fiksno ceno in ne ceno glede na porabljeno količino, kar bi ugotavljal izvedenec.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00054061
KZ-1 člen 222, 222/1,. ZKP člen 83, 83/1, 148, 148/3, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2,.
požig - namerna povzročitev požara - kršitev pravice do obrambe - ponovno zaslišanje izvedenca - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - premoženjskopravni zahtevek - izločitev izjave - posredni ali indicijski dokazi - indici - izločitev nedovoljenih dokazov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih
Po določbi 83. člena ZKP sodišče ne sme biti seznanjeno z obvestili, ki jih je dal obdolženi v predkazenskem postopku, oziroma preden je bil poučen v smislu člena 148/4 ZKP, kot je to primer v obravnavani zadevi, s čimer je podana navedena kršitev iz člena 371/I-8 ZKP. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče odločilo, da o obravnavani zadevi odloča drug senat. Preden pa se zadeva dodeli drugemu senatu, pa mora sodišče iz spisa izločiti vsebino izjave obdolženke iz uradnega zaznamka.
ZSDP-1 člen 79, 79/1, 79/2, 79/3, 81, 81/2.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 6, 6/1, 6/2, 7, 7/1, 7/2.
dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo
V Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo ni določen numerus clausus bolezenskih stanj, za katera se šteje, da otrok potrebuje posebno nego in varstvo. Potrebo po posebni negi in varstvu ter povečanih življenjskih stroških je treba presojati glede na okoliščine vsakokratnega življenjskega primera.
ZIZ člen 53. ZJSRS člen 21a, 21č, 21d, 21f, 28. ZZZDR člen 105, 106.
družinska skupnost - skupno gospodinjstvo - pravica do nadomestila preživnine - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije kot upnik - neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi
Položaja, ko pride do (začasne) ponovne vzpostavitve družinske skupnosti, v kateri starša dejansko izvajata skupno vzgojo in varstvo otrok ter preživljata otroke v okviru skupnega gospodinjstva, ni mogoče primerjati s položaji, ki jih, sklicujoč se na sklep VSM I Ip 568/2017 z dne 10. 8. 2017, izpostavlja dolžnik, na primer s prenehanjem rednega šolanja po dopolnjenem 18. letu, dopolnjenim 26. letom starosti ali sklenitvijo zakonske zveze. V teh primerih namreč po zakonu preneha sama pravica do preživljanja, zaradi česar sodna odločba ali sodna poravnava, s katero je bila določena preživnina, izgubi lastnost izvršilnega naslova. Ob ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti staršev in mladoletnega otroka pa ne preneha otrokova pravica do preživljanja temveč nastopi položaj, ko se ta pravica v času trajanja družinske skupnosti in preživljanja otroka v okviru skupnega gospodinjstva dejansko izvršuje na drug način. Ob morebitnem ponovnem razpadu družinske skupnosti, ko preneha tudi preživljanje otroka v okviru skupnega gospodinjstva, tako že izdani izvršilni naslov še dalje predstavlja podlago za izterjavo preživninskih terjatev in tudi podlago za priznanje pravice do nadomestila preživnine, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZJSRS.
Prenesena izguba ne vpliva neposredno na likvidnost, temveč na obseg pasivnih postavk v bilanci, kot merilo za oceno likvidnosti pa v načelu ni primerna. Ni pomembno, ali in kakšno izgubo ima stranka, temveč ali je zmožna zagotoviti sredstva za plačilo sodne takse.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056040
OZ člen 336, 336/1,346, 352, 352/3, 357, 357/5, 965.
pogodbena odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske terjatve s kršitvijo pogodbene obveznosti - zastaranje odškodninske terjatve iz kršitve mandatne pogodbe - odvetniška napaka - odvetnikova odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - odbitna franšiza - odškodninska odgovornost zavarovanca - neposredni zahtevek - zavarovanje odvetnikove poklicne odgovornosti - zamuda roka za vložitev tožbe - poslovna odškodninska obveznost - začetek tega zastaralnega roka - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - pretrganje teka zastaralnega roka
Zastaranje začne praviloma teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 336. člena OZ). V primeru terjatve zaradi kršitve pogodbene obveznosti je to prvi dan po kršitvi pogodbene obveznosti. Če rok izpolnitve pogodbene obveznosti ni določen, začne zastaranje teči naslednji dan po zadnjem dnevu, ko bi odvetnik še lahko učinkovito opravil dejanje, za katerega je pooblaščen.
Ne drži, da je bil tožnik šele z vročitvijo avstrijske sodbe seznanjen s škodo in povzročiteljem. Škoda v obravnavanem primeru namreč ni odbitna franšiza oziroma zavrnitev dela zahtevka pred avstrijskim sodiščem, temveč tožnikova izguba dohodka zaradi zatrjevanih odvetniških napak (zamud rokov). Za zamudo roka za vložitev tožbe je tožnik izvedel najkasneje s sklepom delovnega sodišča o zavrženju tožbe.
Zakon ne določa pretrganja zastaranja za primer, ko oškodovanec (najprej) toži zavarovalnico, ne pa (tudi) neposrednega povzročitelja škode. Za znesek odbitne franšize zavarovalnica ne odgovarja in v tem obsegu njena pasivna legitimacija ni podana. Toženec je v delu zahtevka, ki se (po višini) nanaša na odbitno franšizo, v postopku pred avstrijskim sodiščem tožil napačno osebo (stranko). S takšno tožbo ni mogel pretrgati teka zastaralnega roka proti tožencu.
pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - depresija - poskus samomora - ogrožanje življenja s samomorom
Ne drži, da je izvedenka zgolj hipotetično ugotavljala možnost psihoze in da ni ugotovila, da bi bila pri zadržani osebi prisotna duševna motnja, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je izvedenka A. A. na podlagi opravljenega pregleda pri zadržani osebi potrdila obstoj duševne motnje depresije oziroma psihoze, zaradi katere mu je bilo tudi predpisano zdravilo Leponex, ki se uporablja za zdravljenje psihoze, običajno za rezidualne psihoze, ko druga zdravila niso dovolj učinkovita. Upoštevaje izpovedbo psihiatrinje B. B., da so pri zadržanem prisotne epizode vznemirjenosti in konfuznosti ter epizode zaspanosti, je ocenila, da zadržani v sedanjem psihofizičnem stanju ni sposoben ustrezno samostojno funkcionirati in bi prepuščen sam sebi hudo ogrožal svoje zdravje in življenje. Sodišče prve stopnje glede na izvedene dokaze, predvsem informacijo najbližje osebe, da je zadržani dva dni prej povedal o tej svoji nameri, in izpovedbo priče psihiatrinje B. B., da je imel zadržani precej hudo zastrupitev s karbamazepinom, in sicer je imel v krvi za kar približno 43-krat preveč te snovi (1300 enot namesto normalno 30), utemeljeno ni dvomilo, da je zadržani skušal narediti samomor z zaužitjem večje količine karbamazepina. Sodišče prve stopnje ob ugotovljenem obstoju duševne motnje ni imelo razlogov za to, da se ne bi strinjalo z izvedenko, da je zadržani tako ogrožal svoje življenje zaradi duševne motnje (depresije oziroma psihoze, zaradi katere je jemal Leponex) oziroma zaradi poslabšanja le-te. Utemeljeno je tudi sledilo izvedenki, da zadržani v sedanjem psihofizičnem stanju, ki je posledica stanja po zastrupitvi z večjo količino psihoaktivne substance karbamazepina, ni sposoben ustrezno samostojno funkcionirati in bi prepuščen samemu sebi še naprej hudo ogrožal svoje zdravje in svoje življenje.
delitev solastnine - ustanovitev stvarne služnosti - služnost poti - izvrševanje služnosti - dostop do javne ceste - povezava z javno cesto
Čeprav bi bila morda ureditev dostopa po parc. št. 755/2 za rešitev spornih razmerij med udeleženci smotrna, sodišče nima pravnih možnosti, da bi od nasprotnih udeležencev zahtevalo sklenitev služnostne pogodbe z občino.
Splošno sprejeto stališče sodne prakse je, da širša služnost vsebuje tudi izvrševanje, ki je po splošnih kriterijih manj obremenjujoče za služečo nepremičnino. Tako služnost vožnje z dvoosnimi vozili po določeni poti obsega tudi vsa upravičenja uporabe služnosti pešpoti in vožnje z enoosnimi vozili.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pravica do izjave v postopku - vročanje vloge v odgovor - seznanitev s pisanjem - učinkovita obramba - procesno gradivo - ustavna procesna jamstva - opredelitev do strankinih navedb
Pravica do izjave ni le sredstvo za čim bolj popolno razjasnitev spornih vprašanj, pač pa (kot izraz spoštovanja človekove osebnosti in zahteve po enakopravni obravnavi strank v postopku pred sodiščem) tudi sredstvo, ki stranki omogoča, da se izjavi o vseh upoštevnih vidikih zadeve, ki posega v njene interese, in ji s tem daje možnost, da vpliva na odločitev sodišča. V ugovornem postopku, ki je kontradiktorni postopek, mora biti vsaki stranki tudi omogočeno, da se opredeli do navedb in dokazov nasprotne stranke ter sploh o celotnem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča.
stvarna pristojnost - stvarna pristojnost delovnega sodišča - delovni spor - civilnopravno razmerje - prokura
Iz prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 izhaja, da je delovno sodišče primarno stvarno pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih, to je v sporih med delavcem in delodajalcem. Za delovni spor se šteje spor iz pogodbe, ki zagotavlja eni stranki zaposlitev pri drugi stranki. Niti iz trditvene podlage tožeče stranke niti iz predložene Pogodbe o prokuri ne izhaja, da bi tožeča stranka zagotavljala zaposlitev toženi stranki, saj je bila slednja ob podpisu pogodbe upokojena. Glede na navedeno predmetna zadeva ne sodi med primere iz prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, kot je zmotno ugotovilo prvostopenjsko sodišče.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 38/1-2.
nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja - znižanje nagrade
Pritožba utemeljeno opozarja, da je nepravilno priznanje nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije vsem trem članom izvedenskega organa. Mogoče je pritrditi pritožbi, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je vsem trem članom izvedenskega organa priznalo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije v višini 102,00 EUR. Nesporno je sodišče pridobivanje zdravstvenega kartona tožnice naložilo izvedenskemu organu in ne posameznim članom izvedenskega organa. Pravilna je pritožbena trditev, da je bil zdravstveni karton pridobljen (najverjetneje) samo enkrat. Temu ustrezno bi morala biti priznana nagrada za zbiranje in proučevanje zdravstvene dokumentacije samo enkrat.
SPZ člen 37, 37/1, 66, 66/1. OZ člen 190, 190/1, 198.
uporabnina in uporaba solastne stvari - možnost uporabe solastne nepremičnine - souporaba nepremičnine - neupravičena uporaba solastnika - neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - prikrajšanje solastnika
Ravnanje moža tožeče stranke, ki dostopa na sporne nepremičnine, izkazuje interes tožeče stranke za uporabo spornih nepremičnin, ne pa dejanske uporabe v skladu s tožničinem solastninskim deležem.
Ni sporno, da toženec izključno sam uporablja stanovanjsko hišo, prav tako ni sporno, da so vsi predmeti, ki se nahajajo na parceli in ki jih ni malo, njegovi. Ni nujno, da solastnik aktivno prepreči uporabo, dovolj je, da drugega solastnika izključi iz rabe stvari. S tem, da tožena stranka tožeči stranki ne želi izročiti ključev ter zaseda znaten del nepremičnine s svojimi predmeti, tožeči stranki onemogoča realizacijo njene solastninske pravice, čeprav, kot tožena stranka sama navaja, tožničini souporabi aktivno ne nasprotuje.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 63/2-3.. ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - dokazovanje z izvedencem
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v zvezi s psihiatričnim stanjem tožnika obstaja zgolj en psihiatrični izvid, ki ga je izvedenka citirala v izvedenskem mnenju in v katerem psihiater ne ugotavlja razlogov za zmanjšano delazmožnost. Ocena izvedenke, da je tožnik s psihiatrične strani zmožen za delo, torej temelji na ugotovitvi psihiatra in na konkretnem izvidu, v katerem niso ugotovljeni razlogi za zmanjšanje delazmožnosti. Drugih izvidov ali drugačnih ugotovitev specialistov pri psihiatričnem zdravljenju tožnika, pritožba ne navaja in se tudi med medicinsko dokumentacijo ne nahajajo.
Pritožba neutemeljeno vztraja, da je podana kršitev do izjave, ker sodišče prve stopnje zgolj na podlagi tožnikove izpovedi, ne da bi bila popolna nezmožnost in takšno zdravstveno stanje izkazana v medicinski dokumentaciji, ni ugodilo tožbenemu zahtevku.
začetek stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - zloraba stečajnega postopka - oškodovanje upnikov - procesna legitimacija upnika - pomanjkanje pravnega interesa - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Upnik ne more izpodbijati domneve insolventnosti s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, če je predlog za začetek postopka vložil dolžnik. Stečajnega postopka ne more preprečiti niti v primeru, če je dolžnik predlagal začetek stečajnega postopka z namenom oškodovanja tega upnika.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - poziv na vložitev odgovora na tožbo - neobrazložen odgovor na tožbo - laična vloga - nerazumljiva vloga - vsebinska pomanjkljivost - vrnitev vloge v popravo
V skladu z določilom 278. člena ZPP mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen. Iz obrazložitve mora izhajati, ali toženka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Citirano določilo je potrebno razlagati tako, da ima toženec breme, da se izjavi o navedbah tožnika, izjaviti pa se mora obrazloženo. Upoštevati je mogoče le substancirano prerekanje: stranka se mora obrazloženo izjaviti o navedbah nasprotne stranke in mora ob tem načeloma ponuditi lastno verzijo poteka spornega dogodka.
Dejstvo, da se toženka ni opredelila do tožbenih navedb, ne pomeni nerazumljive vloge, pač pa predstavlja vsebinsko pomanjkljivost vloge, za katero vračanje v dopolnitev ni predpisano. Zato sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga, da bi skladno z določilom 108. člena ZPP o nepopolnih vlogah vlogo z dne 28. 10. 2021 vračalo toženki v popravo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00054629
ZNPosr člen 23, 23/3. OZ člen 850.
odgovornost za pravne napake - odgovornost nepremičninskega posrednika - odgovornost nepremičninske agencije - nelegalna gradnja (črna gradnja) - zmanjšana vrednost nepremičnine - razlika kupnine - vzročna zveza - provizija za nepremičninsko posredovanje - izguba pravice do plačila provizije
Stanovanje v stavbi, ki ni zgrajeno skladno z gradbenim dovoljenjem in zato zanj ni mogoče pridobiti uporabnega dovoljenja, je načeloma lahko manj vredno. Vendar pa tožnica ni uveljavljala škode v višini vrednosti, ki bi jo imelo stanovanje ob sklenitvi pogodbe na trgu, če bi bilo brez napake, in vrednostjo, ki jo je imelo z ugotovljenimi napakami. Tožnica je manjvrednost stanovanja zatrjevala in dokazovala na način, da je zaradi navedene pravne napake pri prodaji stanovanja prejela manjšo kupnino, kot bi jo sicer, če bi prodala stanovanje z urejeno gradbeno dokumentacijo.
Prvo sodišče trditvene podlage pravdnih strank ni preseglo. Na tožnici je bilo trditveno in dokazno breme, da izkaže, da je bila nižja kupnina, ki je bila dosežena pri nadaljnji prodaji stanovanja, posledica ugotovljene pravne napake, vendar pa tega dokazni postopek ni potrdil. Ni bistveno, da kupec stanovanja ni potrdil teze prve tožene stranke glede razlogov za znižanje kupnine. Bistveno je, da je kupec izpovedal, da je ponudil nižjo kupnino iz drugih razlogov, in ne zaradi pravne napake stanovanja.
Po Splošnih pogojih za zavarovanje poklicne odgovornosti zavarovalnica jamči le za odškodninske zahtevke naročnikov storitve, ki so posledica strokovne napake zavarovanca pri opravljanju registrirane dejavnosti. Ker zahtevek na povrnitev plačila provizije nima odškodninske podlage, tožnica vrnitve provizije ni upravičena zahtevati od druge tožene stranke.