OZ člen 82, 83. Splošni pogoji poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (2009) člen 44. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 9, 9/4.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je pogodbeno določilo, ki določa, da pogodbeno razmerje preneha, če dijak po svoji krivdi prekine izobraževanje oziroma ga ne dokonča v pogodbenem roku, nično, ker je predmet izpolnitve za toženo stranko nemogoč.
Del izpolnitvenega ravnanja, za katerega se je zavezala tožena stranka, je izvesti izobraževalni program ter da bodo dijaki uspešno zaključili izobraževanje. Iz pogodbe torej ne izhaja le dolžnost izvedbe izobraževanja, kot to zmotno meni tožena stranka, temveč tudi cilj izobraževanja, ki je v uspešnem zaključku izobraževanja dijaka.
Ker kilometrina prestavlja del skupne cene odvetnikovih storitev in izdatkov, od katere se obračuna DDV, je tožena stranka upravičena tudi do povrnitve DDV od stroškov kilometrine.
neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - prikrajšanje in obogatitev - avtorska in podjemna pogodba - soglasje sveta zavoda - predhodno soglasje - ustaljena poslovna praksa - plačilo za dejansko opravljeno delo - tek zakonskih zamudnih obresti - dobrovernost pridobitelja
Obravnavani primer je v bistvenih vidikih primerljiv s kondikcijami, ki jih ureja tretji odstavek 190. člena OZ. V praksi se ta kondikcijski zahtevek najpogosteje uporablja za vrnitev (1) izpolnitve, ki je bila opravljena z namenom bodoče sklenitve pogodbe ali bodočega obligacijskega razmerja, do katerega pa potem ne pride, ali (2) izpolnitve, opravljene v pričakovanju določenega ravnanja, ki ni iztožljivo.
Dolgoletna praksa, po kateri so se strokovni dogodki organizirali brez vnaprejšnje seznanitve Sveta zavoda, pogodbe pa so se sklepale za nazaj, je tista izjemna okoliščina, ki je v obravnavanem primeru vzpostavila podlago za tožnikovo pričakovanje, da lahko sporne storitve opravi brez predhodne naznanitve Svetu zavoda in da bodo naknadno predložene pogodbe tudi podpisane ter storitve plačane.
Sprememba sestave Sveta zavoda ne more biti razlog, da tožnik ne bi mogel upravičeno pričakovati, da bodo tudi za dela, katerih plačilo vtožuje v tem postopku, avtorske in podjemne pogodbe podpisane naknadno. Tudi dejstvo, da je sedaj praksa drugačna, ne pomeni, da prejšnja ustaljena praksa ni relevantna za utemeljenost tožnikovega zahtevka na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi.
Toženka je obogatena za sredstva, ki jih brez podlage zadržuje in so bila namenjena za plačilo tožnikove udeležbe pri različnih oblikah strokovnih dohodkov, za katera ni prejel plačila, čeprav so bila ta sredstva namenjena pokrivanju stroškov teh dogodkov.
URS člen 33. ZFPPIPP člen 57, 57/1, 59, 59/2, 299, 299/1, 299/4, 299/5, 299/7.
postopek zaradi insolventnosti - procesna legitimacija - pravica upnika opravljati procesna dejanja v postopku - pridobitev procesne legitimacije upnika - rok za prijavo terjatve - izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - pravica do vložitve pravnega sredstva - pravica do zasebne lastnine
Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku.
Pritožnikom izločitvena pravica še ni prenehala, zato so z njeno prijavo pridobili status upnika, ki je legitimiran tudi za vložitev pravnega sredstva v predmetnem postopku. Po presoji pritožbenega sodišča prepozna prijava izločitvene pravice ne more vplivati na pravni položaj izločitvenega upnika na način, da ta izgubi procesno legitimacijo za opravljanje procesnih dejanj v stečajnem postopku. Takšna razlaga ZFPPIPP bi bila do upnika pretirano stroga in bi predstavljala nesorazmeren ukrep za zamudo roka za prijavo izločitvene pravice. S sklicevanjem na določilo 3. točke 385. člena ZFPPIPP ni mogoče ožiti procesne legitimacije upnikom, ki so v stečajnem postopku nad pravno osebo prijavili svojo izločitveno pravico, čeprav po poteku zakonskega roka 3 mesecev, saj bi bilo takšno tolmačenje preozko in bi pretirano poseglo v pravice upnikov. Priznanje procesne legitimacije izločitvenim upnikom v konkretnem primeru utemeljuje tudi okoliščina, da se odloča o oddaji v najem premoženja, ki je predmet prijave izločitvene pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00054779
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
nepremičninsko posredovanje - pogodba o posredovanju pri nakupu nepremičnine - ustni dogovor - obligacija prizadevanja - mandatno razmerje - izvedba dokaza - zavrnitev dokaznih predlogov - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - kršitev pravice do izjave v postopku
Ker je tožeča stranka zatrjevala obstoj ustnega dogovora med pravdnima strankama in za potrditev tega predlagala zaslišanje prič in strank, bi te sodišče prve stopnje moralo zaslišati. Dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi predložene listinske dokumentacije in dejstvo, da je tožena stranka izrecno zanikala, da bi sklenila kakršenkoli ustni dogovor s tožečo stranko, še ne morejo biti utemeljen razlog za zavrnitev dokaznih predlogov tožeče stranke za zaslišanje prič in strank.
ugovor zoper plačilni nalog - pritožba zoper sodbo - vrednost zahtevka - odmera sodne takse
Po prilogi št. 1, kjer je določena višina taks s količnikom 1,0 po tabeli 16. člena ZST-1, je pri vrednosti spornega predmeta do vključno 10.000,00 EUR določena sodna taksa v znesku 135,00 EUR. S količnikom 3,0 je to 405,00 EUR.
ZIZ člen 15, 38, 38/6, 38/8, 38/9, 43, 43/1, 43/3. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365/1, 365/1-1.
izvršilni postopek - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršbe - ustavitev izvršilnega postopka - konec izvršilnega postopka - pravni interes za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo
Pri presoji pravnih učinkov ustavitve izvršilnega postopka je treba upoštevati, da ustavitev postopka v primeru, ko o pravnih sredstvih dolžnika še ni bilo odločeno in torej postopek odločanja o teh pravnih sredstvih še ni končan, pomeni zgolj prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe. Za nadaljnjo izvršbo namreč zaradi umika predloga za izvršbo ni več podlage. Ustavitve izvršilnega postopka zato ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Ta se konča šele takrat, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Sklep o ustavitvi postopka v takem primeru učinkuje enako, kot če bi sodišče s sklepom izrecno ustavilo le izvršbo, za kar se v pritožbi zavzema dolžnik. Izdaja sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka zato ne pomeni ovire za odločanje o ugovoru dolžnika, izvršilni postopek pa se v takšnem primeru konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih. To pa pomeni, da bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju ne glede na izdani sklep o ustavitvi postopka odločiti tudi o dolžnikovem ugovoru. Če je bila pred ustavitvijo postopka izvršba že (delno) opravljena, bi bila z odrekom pravnega interesa za ugovor dolžniku odvzeta možnost za nasprotno izvršbo, saj bi bilo treba ugovor zavreči, sklep o izvršbi pa bi posledično ostal v veljavi in postal pravnomočen. Prav tako dolžniku ni mogoče odreči pravnega interesa za meritorno odločitev o ugovoru, če so mu bili s sklepom o izvršbi v plačilo naloženi stroški upnika. Z nastopom pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ta namreč v stroškovnem delu predstavlja izvršilni naslov zoper dolžnika, na podlagi katerega bi upnik lahko predlagal novo izvršbo. Nenazadnje pa bi bil dolžnik, če bi se njegov ugovor, vložen še pred umikom predloga za izvršbo, izkazal za utemeljen, (lahko) upravičen tudi do povrnitve ugovornih stroškov. Ker torej odločitev o ustavitvi postopka ne preprečuje (meritornega) odločanja o dolžnikovem ugovoru, pravni učinki sklepa o ustavitvi postopka (tj. prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe) pa so dolžniku v korist in zase ugodnejše rešitve zadeve z obravnavano pritožbo ne more doseči, dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep. Pritožbeno sodišče je zato njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
izvršilni naslov - začasna sodna poravnava - prenehanje veljavnosti sodne poravnave - predmet postopka - dogovor o načinu plačevanja - plačevanje preživnine - zapadlost preživninske obveznosti - načelo formalne legalitete
Ker je bila s sodno poravnavo I N 10/2019 predhodno sklenjena sodna poravnava IV P 119/2017 spremenjena, sodna poravnava IV P 119/2017 ne predstavlja več veljavnega izvršilnega naslova za izterjavo preživninskih terjatev v razmerju do dolžnice.
neposredno izvršljiv notarski zapis - ugovor dolžnika - načelo formalne legalitete - relevantni ugovorni razlogi
Sodišče prve stopnje se je utemeljeno sklicevalo na načelo formalne legalitete (prvi odstavek 17. člena ZIZ) in pravilno pojasnilo, da se obstoj upnikove terjatve, glede na sklenjen neposredno izvršljiv notarski zapis, domneva oziroma je sodišče na predmetni izvršilni naslov vezano, zato njegove pravilnosti in zakonitosti v izvršilnem postopku ne more preizkušati.
izročitev nepremičnin - nezakonita javna dražba - rok za plačilo kupnine - rok za izpraznitev
V pritožbi očitano ravnanje kupca, ki naj bi z obljubo nagrad vplival na druge potencialne kupce nepremičnine in s tem oškodoval upnike, pa ne pomeni kršitve pravil o dražbi, zaradi katere bi lahko dolžnik zahteval razveljavitev sklepa o izročitvi nepremičnine, sklepa o domiku ter javne dražbe. Odločitev za sodelovanje na dražbi in nakup nepremičnine je svobodna izbira posameznika, kakor tudi odločitev, da iz kakršnegakoli razloga k draženju ne pristopi. Z izvedbo spletne javne dražbe je bilo omogočeno sodelovanje vsem zainteresiranim kupcem, brez lokacijskih omejitev in z anonimno prijavo, kar samo po sebi minimalizira možnosti dogovarjanja in izsiljevanja med dražitelji na javnih dražbah. Trditve dolžnika o škodljivem ravnanju kupca so tako lahko kvečjemu podlaga za njegovo odškodninsko odgovornost, ne pa razveljavitev javne dražbe, ki je bila opravljena na zakonsko predpisan način.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - dokazovanje z izvedencem - zaslišanje izvedenca
Sodišče je ugotovilo, da med ugotovitvami lečečih specialistov in izvedenskim mnenjem ni nasprotij, zaradi česar ni bila podana procesna situacija, ki bi zahtevala imenovanje drugega sodnega izvedenca. Pisno izvedensko mnenje je potrebno dopolniti z zaslišanjem sodnega izvedenca, ko je potrebno podane izvedenske ugotovitve dopolniti, razjasniti, pojasniti ali odpraviti dvome. V predmetni zadevi sodišče te situacije ni zaznalo niti v okviru materialno procesnega vodstva, načela materialne resnice ter preiskovalnega načela, ki prežemata socialni spor. Nenazadnje pa takšnega dokaznega predloga ni podala niti tožnica sama. Ugotovljeno je bilo, da dejstvo obstoja bolečin pri tožnici objektivno ne vpliva na njeno trajno nezmožnost opravljanja organiziranega pridobitnega dela oziroma njenega poklica.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - tek pritožbenega roka v času sodnih počitnic - nujne zadeve
Sodišča so v skladu z Odredbami predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o posebnih ukrepih iz 83.a člena ZS zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije tudi v času razglašene epidemije v nujnih zadevah ves čas opravljala naroke in odločala, kot to določa 83. člen ZS. V spornem obdobju, ko je tekel rok za pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnico, na območju Republike Slovenije ni bila več razglašena epidemija. Sodišča so s 16. 6. 2021 v celoti prešla na redno poslovanje, ob upoštevanju vseh odlokov in priporočil NIJZ za preprečevanje širjenja okužb. V postopkih zaradi insolventnosti določeno obdobje sodišča le niso razpisovala javnih dražb in drugih opravil, ki so zahtevala osebne stike upraviteljev, udeležencev in drugih oseb v teh postopkih.
ZFPPIPP člen 344, 344/1, 347, 347/3. SPZ člen 66, 124.
stečajni postopek - sklep o izročitvi nepremičnine - predkupni upravičenec - pritožba tretjega - pravica do pritožbe - uveljavljanje predkupne pravice - zakonita predkupna pravica
Procesna legitimacija za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče nepremičnino po plačilu kupnine izroči kupcu in tako odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, je upniku priznana skladno z določbo prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP, zato mu posebnega interesa ob vložitvi pritožbe ni potrebo izkazovati.
Pravila, določena v 347. členu ZFPPIPP, se uporabljajo za prodajo premoženja, ki je predmet zakonite predkupne pravice ali pogodbene predkupne pravice, ki je vpisana v zemljiško knjigo ali drug javni register ali evidenco, z vpisom v katero se javno objavi pridobitev te pravice. Zakonita predkupna pravica lahko obstoji na različnih pravnih podlagah. Predkupni upravičenec je zatrjevano zakonito predkupno pravico uveljavljal ne le na temelju solastništva (66. člen SPZ), temveč tudi kot etažni lastnik (124. člen SPZ), česar pa pritožba niti ne izpodbija.
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 67, 67/4, 112, 112/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-c.
zagovornik - status odvetnika - pravica do obrambe z zagovornikom - pravica do zagovornika po lastni izbiri - pooblastilo
Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje A. A. odreklo zastopanje obdolženca v kazenski zadevi. Četrti odstavek 67. člena ZKP namreč izrecno določa, da se za zagovornika sme vzeti samo odvetnik, njega pa lahko nadomesti odvetniški kandidat. Kot je razvidno iz imenika odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije, A. A. statusa odvetnika nima.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - pogodba o prenosu terjatev
Predložena pogodba o potrditvi odstopa, iz katere je po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje razvidno, da je predmetna terjatev prenesena na upnika in na kateri je podpis pooblaščenega podpisnika odsvojitelja notarsko overjen, predstavlja ustrezno po zakonu overjeno listino (kvalificirano listino), s katero je upnik dokazal, da je bila terjatev prenesena nanj.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - sodni cenilec
Za priznanje nagrade in stroškov sodnemu cenilcu je odločilno to, da je sodni cenilec imel podlago za izdelavo cenitve v sklepu sodišča prve stopnje in da je cenitev nepremičnin v skladu s sklepom sodišča prve stopnje izdelal in predložil sodišču prve stopnje.
KZ-1 člen 29, 29/3.. ZPrCP člen 107, 107/12, 155, 155/2, 156, 156-2.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - izvedenec psihiatrične stroke - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - prištevnost obdolženca - izključitev odgovornosti
V postopku postavljena izvedenka psihiatrične stroke je ustno dopolnila izvedensko mnenje na naroku na prvostopenjskem sodišču, ob prisotnosti obdolženčevega zagovornika, obširno je odgovorila na vsa postavljena vprašanja zagovornika in na podlagi strokovnih argumentov vztrajala pri že podanem zaključku, da je bila v času storitve prekrška ohranjena obdolženčeva sposobnost razumeti pomen svojih dejanj, sposobnost obvladovanja svojega ravnanja pa je bila bistveno zmanjšana.
ZIZ člen 34, 34/3, 55, 55/1, 55/1-7.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
novo izvršilno sredstvo - izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet - ponovna dovolitev izvršbe z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet - spremenjene okoliščine - pravica do izjave
Dejstvo, da je bila s sklepom o izvršbi z dne 11. 6. 2015 že dovoljena izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, nato pa jo je sodišče s sklepom z dne 14. 10. 2020 ustavilo, ne pomeni ovire za izdajo izpodbijanega sklepa. S ponovno dovolitvijo izvršbe na dolžnikova denarna sredstva organizacijah za plačilni promet pa tudi ni kršena prepoved ponovnega odločanja.
Pritožbeno ni sporno, da ima dolžnik zdaj odprt nov račun pri A. banki d.d..
To dejstvo pomeni spremenjeno okoliščino, na podlagi katere je s stopnjo verjetnosti mogoče sklepati na uspešnost izvršbe. V takšnem primeru pa je ponovna dovolitev izvršbe s sredstvom izvršbe, s katerim je bila izvršba v istem izvršilnem postopku že ustavljena, dopustna.