prevozna pogodba v cestnem prometu - trditveno in dokazno breme - pobotni ugovor - škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je dokaz trditev o nastanku škode, protipravnem ravnanju povzročitelja škode ter vzročni zvezi med slednjim in nastalo škodo na toženi stranki, ki pa tega bremena ni zmogla.
ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev dovoljene hitrosti - dokazni predlog obrambe - kontrolni pregled tahografa - zavrnitev dokaznega predloga obrambe
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča tako, kot pravilno opozarja pritožba, razlogi za zavrnitev predlaganega dokaza z vpogledom v tahograf in primerjavo tamkajšnjih zapisov hitrosti vozila z izmerjeno hitrostjo, ki je bila zabeležena na laserskem merilniku hitrosti, niso prepričljivi. Prvo sodišče pa je, kot izpostavlja pritožba tudi spregledalo, da je storilec že v vloženi ZSV predlagal, da se pridobi poleg certifikata o skladnosti za navedeni laserski merilnik in potrdila o usposobljenosti za policista R. R. tudi izpis meritev iz laserskega merilnika, do česar se prvo sodišče ni opredelilo.
Tožnik je bil tisti, ki se je prostovoljno odločil, da bo vložil tožbo z zahtevkom, s katerim ni uspel. Zato je kakršnokoli razpravljanje o domnevni krivdi in zavajanju toženk popolnoma neutemeljeno.
Sodišče prve stopnje bi moralo toženkama priznati odvetniški strošek za prisotnost na izvedenskem ogledu, saj gre za posebno, samostojno odvetniško opravilo.
Soavtorji lahko le skupaj razpolagajo s soavtorskim delom kot celoto. Pravica, ki je predmet skupnosti, je enovita. Nastane na podlagi enega samega in skupnega pravnega temelja. Tudi prenehanje pravice prizadene vse deleže.
Tožeča stranka je od soavtorjev na podlagi sklenjenih pogodb pridobila pravice do tiskanja in distribucije učnih gradiv. Vsi avtorji prispevkov so pravice na tožečo stranko prenesli z izrecno omejitvijo uporabe za v pogodbah navedena učna gradiva (npr. “za učbenik X 6“). Te materialne avtorske pravice so pripadale nerazdelno več osebam skupaj - vsem soavtorjem učnih gradiv.
Ker so z odpovedjo založniških pogodb za sporna učna gradiva brez dvoma soglašali vsi soavtorji, je v posledici razveze pogodb tožeča stranka izgubila vse materialne avtorske pravice (so)avtorjev na učnih gradivih, ki so ponovno pripadle avtorjem. Dejstvo, da je bilo mogoče delo A. A. (besedilo učbenikov) na novo opremiti z drugačnimi avtorskimi prispevki, ni pomembno. To bi bilo pomembno le v zvezi z notranjimi razmerji med avtorji, ne pa v razmerju do založnika skupnega dela.
Tožeča stranka je zaradi razveze pogodb izgubila materialne avtorske pravice za tiskanje in distribuiranje učnih gradiv, ki so ponovno pripadle avtorjem (4. točka prvega odstavka 92. člena ZASP). Ob pravilni uporabi materialnega prava je utemeljen zaključek, da avtorske pravice tožeče stranke z izdajo učnih gradiv na strani tožene stranke niso bile kršene.
ZTro-1 člen 1, 1/1, 8, 8/3.. ZFPPIPP-UPB8 člen 325-347.. OZ-UPB1 člen 299, 299/2.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - trošarinsko blago - pravno nasledstvo - zavezanec za plačilo trošarine
V 5. poglavju ZFPPIPP je v pododdelku 5.8.2. (členi od 325 do 347) urejena prodaja premoženja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku. Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se lahko pravi posamično, lahko pa se premoženje stečajnega dolžnika proda tudi kot poslovna celota zaradi nadaljnjega opravljanja podjema s strani kupca (343. člen ZFPPIPP). V tem primeru preidejo s plačilom kupnine na kupca kot pravnega naslednika stečajnega dolžnika pri podjemu poleg lastninske pravice ali drugih premoženjskih pravic na premoženju, tudi vse pravice, ki so povezane s pravnim položajem stečajnega dolžnika pri opravljanju podjema (koncesije, licence, pravice na podlagi atestov in dovoljenj, pravica do najema, pravica uporabe imena).
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO
VSL00054649
ZDZdr člen 74, 74/1, 75.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sprejem s privolitvijo - prostorska zasedenost - prostorska stiska - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - institucionalno varstvo odraslih - mnenje socialnovarstvenega zavoda - pravice varovancev zavoda
Na podlagi izvedeniškega mnenja je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so podani vsi pogoji za sprejem v socialno varstveni zavod na podlagi 74. člena ZDZdr. Pritožba zavoda, da je prezaseden in da nima dovolj delavcev, ne more biti utemeljena. Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da bo zavod sprejel nasprotno udeleženko, ko se bo sprostilo mesto na varovanem oddelku.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00054424
ZVEtL-1 člen 23, 23/5, 43. SZ-1 člen 20. ZS člen 83a. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) člen 1. ZZK-1 člen 3, 3/2-4. ZEN člen 24.
etažna lastnina - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupni del stavbe - atrij kot posebni skupni del - solastnina etažnih lastnikov - pravočasnost vloge - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - sodna poravnava
V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da ureditev, o kateri so se dogovorili udeleženci, na najprimernejši način ureja pravni položaj atrijev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00054620
SPZ člen 271, 271/2. ZVNDL člen 4. ZPP člen 8, 154, 155.
izločitvena pravica - ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice - skupno premoženje zakoncev - stavbna pravica - montažni objekt - kupoprodajna pogodba - načelo povezanosti zemljišča in objekta - lastninska pravica na stavbi - družbena lastnina - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo - overitev podpisa na prodajni pogodbi - uspeh celotnega dokaznega postopka - obrazložitev odločitve o stroških - sklicevanje na specificiran stroškovnik
Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje je res v času sklenitve pogodbe tekel pravni promet tudi z nepremičninami, ki niso bile vpisane v zemljiško knjigo. Vendar je tudi za prenos izven zemljiške knjige potrebno ugotoviti, ali je obstajala listina, ki je primerna za vpis lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo. ZVNDL je določal, da se pravica uporabe na nepremičnini, ki je družbena lastnina, vknjiži na podlagi pravnomočne odločbe, s katero sodišče ali drug pristojen organ ugotavlja, da ima določena pravna oseba to pravico, kot tudi na podlagi overjene pogodbe, kadar zakon določa, da se ta pravica lahko prenese s tako pogodbo (4. člen). Za veljaven prenos lastninske pravice na sporni stavbi bi torej tožeča stranka morala izkazati, da je bil podpis na Pogodbi overjen, česar ni uspela.
Če stranka v pravdi uspe v celoti in se sodišče strinja s predloženim stroškovnikom, praviloma zadostuje, če v obrazložitvi navede le, da je odločilo v skladu s predloženim stroškovnikom.
hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve
V izvedeniškemu mnenju izvedenke je sodišče prve stopnje imelo zadostno in prepričljivo podlago za pravilnost zaključka, da je zaradi poslabšanja stanja organske blodnjave motnje trenutno zdravje in življenje nasprotnega udeleženca hudo ogroženo, takšne ogroženosti pa ni mogoče odvrniti z drugimi milejšimi oblikami pomoči od izrečene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00053953
ZASP člen 22, 22/2-6, 31, 81, 81/1, 146, 146/1-1, 146/1-6, 146/1-8, 147, 147-1, 147-4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 346, 347, 347/1, 624, 624/2. URS člen 2, 22, 60.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija glasbenih del - uporaba avtorskega dela - nadomestilo za uporabo - neupravičena obogatitev - zastaranje zahtevka - višina nadomestila - tarifa - določitev primernega denarnega nadomestila - običajni honorar - odstop od sodne prakse - pravna varnost - sodba presenečenja - legitimno pričakovanje
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju, za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje poseglo v pravno varnost, konkurenčnost in enakost kabelskih operaterjev, ker je za izračun primernega nadomestila uporabilo drugo osnovo. Vsakokrat je namreč znana višine osnove, ki se praviloma spreminja največ enkrat letno, kot tudi miselna pot izračuna, zato o posegu v pravno varnost in predvidljivost ni mogoče govoriti.
Zmotno je prepričanje tožene stranke, da je sodišče prve stopnje kršilo njena legitimna pričakovanja glede višine primernega nadomestila, ker je le to določilo v višjem znesku kot v podobnih postopkih. Takšno pričakovanje bi bilo legitimno le, če se pravno odločilne objektivne okoliščine ne bi spremenile in sodišče ne bi ugotovilo drugačnega dejanskega stanja.
Kljub temu, da je upnica verjetno izkazala, da dolžnica opravlja aktivnosti kontrole, sproščanja in certificiranja zdravila, to ne pomeni, da je dolžnica proizvajalka zdravila in se zdravilo proizvaja v Sloveniji. Navedene aktivnosti same po sebi ne pomenijo uporabe zaščitenega izuma na teritoriju Slovenije. Upnica ni izkazala, da bi dolžnica dejansko sodelovala v postopku izdelave zdravila. Izvajanje postopkov kontrole in certificiranja že proizvedenega zdravila ne pomeni, da je v normativnem pogledu proizvajalka zdravil dolžnica ali da je proizvajalec le orodje v njenih rokah. Gre namreč za dejanja, ki so povsem ločena od izdelave zdravila in pridejo na vrsto šele, ko je zdravilo že izdelano. Glede na načelo teritorialnosti patentnega varstva mora biti kršitev patenta storjena na ozemlju, kjer velja patent. Upnica glede na navedeno ni verjetno izkazala, da je zdravilo proizvedeno v Sloveniji, kjer velja dodatni varstveni certifikat.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00054624
ZASP člen 22, 31, 81, 81/1, 146, 146/1, 147, 147/1, 147/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3. OZ člen 193, 198, 346, 347, 347/1. URS člen 22, 60.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - neupravičena obogatitev - nadomestilo za uporabo - zastaranje zahtevka - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - primerno nadomestilo - odstop od sodne prakse - pravna varnost - sodba presenečenja - legitimno pričakovanje
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila.
Pri določitvi primernega nadomestila za uporabo pravic je treba upoštevati tisto tarifo, ki je veljala v obdobju za katerega se določa primerno nadomestilo. Le ta odraža običajno vrednost pravice v določenem obdobju.
Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje poseglo v pravno varnost, konkurenčnost in enakost kabelskih operaterjev, ker je za izračun primernega nadomestila uporabilo drugo osnovo. Vsakokrat je namreč znana višine osnove, ki se praviloma spreminja največ enkrat letno, kot tudi miselna pot izračuna, zato o posegu v pravno varnost in predvidljivost ni mogoče govoriti.
Zmotno je prepričanje tožene stranke, da je sodišče prve stopnje kršilo njena legitimna pričakovanja glede višine primernega nadomestila, ker je le to določilo v višjem znesku kot v podobnih postopkih. Takšno pričakovanje bi bilo legitimno le, če se pravno odločilne objektivne okoliščine ne bi spremenile in sodišče ne bi ugotovilo drugačnega dejanskega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056037
OZ člen 569, 569/1, 990. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ustna posojilna pogodba - družbena pogodba (societas) - dokazna ocena - dokazna ocena izpovedi prič - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - ocena verodostojnosti priče - neizvedba predlaganega dokaza - neenako obravnavanje strank v postopku
Iz ugotovitev, da je tožnik tožencu izročil sporni denarni znesek, da je bil denar izročen z namenom zagona gostilne, da je bil v ta namen tudi porabljen in da je v novem lokalu delal tudi toženec, še ne izhaja nujno sklep, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožnik vložil denar, toženec pa delo in znanje. Za tako presojo manjka še ugotovitev o dogovoru glede (ne)vračila izročenega denarnega zneska. Sodišče je zato njun skupen namen pravilno ugotavljalo z vključitvijo še drugih okoliščin, ki so kazale na to, kakšen je bil njun dogovor ob izročitvi spornega denarnega zneska. V to presojo je pravilno vključilo tudi ravnanja pravdnih strank po sklenitvi dogovora. Ker je tožnik dokazal, da sta se s tožencem dogovorila za vračilo izročenega denarnega zneska, je pravilen zaključek v izpodbijani sodbi, da je bila med pravdnima strankama sklenjena posojilna pogodba.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00053980
ZZVZZ člen 86, 86/1, 87, 90. ZDR-1 člen 45, 45/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 11, 19, 19-3. OZ člen 131, 131/1, 171, 352, 352/1. ZPP člen 214, 214/3, 313, 313/2. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) priloga IV.
regresna pravica ZZZS - povrnitev stroškov zdravljenja - odškodninska odgovornost delodajalca - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih - poškodba pri delu - nesreča pri delu - delo na strehi - popravilo strehe z zamenjavo salonitne plošče - delo na višini - padec z višine - zagotovitev varnosti in zdravja pri delu - varnostni pas - soprispevek delavca - paricijski rok
Po mnenju pritožbenega sodišča delavcem ni mogoče očitati prispevka k nastali škodi. Delavcu, ki je dolžan opraviti svoje delo, ni mogoče očitati, da je soprispeval k nastanku škode, če delodajalec dela ni organiziral na varen način, dela pa drugače ni bilo mogoče opraviti. Kot je bilo ugotovljeno v dokaznem postopku na prvi stopnji, delavci določenega dela niso mogli opraviti drugače kot s hojo po salonitnih ploščah. Pri polaganju PVC folije (teže cca 70 kg, ena rola je imela 40 m2) je namreč šlo za timsko delo treh delavcev (en delavec je delal luknje na traku, drugi je to pritrjeval, tretji pa varil folijo). Ker na drugačen način dela niso mogli opraviti, pritožba neutemeljeno opozarja, da so vedeli, da se na salonitnih ploščah ne bi smeli zadrževati, kar naj bi delavcem očital tudi izvedenec. Med tovrstnim delom, tudi med (5 minutnim) odmorom, bi morali biti delavci ustrezno varovani v skladu s predpisi, pa niso bili. Če bi delodajalec sprejel ustrezne ukrepe, že zgolj tako, da bi na streho namestil sidrišča in zagotovil, da bi uporabljali varovalno opremo, bi s tem preprečil poškodbo delavcev, kar je potrdil tudi izvedenec v dopolnilnem mnenju.
ZPP člen 243. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
izvedenina - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje - obseg in predmet izvedenskega mnenja
Ker prvo sodišče doslej še ni zahtevalo od izvedenca, da odgovori tudi na tožničine pripombe na cenilno poročilo z dne 30. 6. 2021, izvedencu ni mogoče očitati, da je dopolnitev cenilnega poročila nepopolna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00054294
ZPP člen 156, 286, 348.
škodni dogodek - padec na stopnicah - vzrok padca in zdrsa - izvedba dokaza - primeren dokazni predlog - neizvedba dokaznih predlogov o pravno relevantnih dejstvih - pritožbena obravnava - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - dokazna ocena - metodološki napotek - povrnitev stroškov postopka - separatni stroški
Izvedba predlaganega dokaza ne bi zavlekla reševanja spora, kot posplošeno navaja sodišče prve stopnje. Zato je z namenom odprave kršitve pritožbeno sodišče opravilo pritožbeno obravnavo, na kateri je v soglasju s strankami prebralo vse listine, ki so v spisu in zaslišalo pričo.
Na pritožbeni obravnavi stranka ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, niti uveljavljati ugovora pobota, ki ga ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje.
zastaranje kazenskega pregona - epidemija - odločba o glavni stvari
Sodišče prve stopnje bo odločitev o teku zastaralnih rokov in posledično (ne)zastaranju kazenskega pregona zoper obdolženca, upoštevajoč fazo kazenskega postopka, lahko podalo šele v odločbi o glavni stvari, zoper katero je dopustna pritožba.
izročitev zahtevane osebe - zavrnitev zahteve - utemeljenost suma
Sodišče prve stopnje je utemeljeno pritrdilo preiskovalni sodnici v ugotovitvi, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za izročitev zahtevane osebe, saj prošnja za izročitev Generalnega tožilstva Republike Uzbekistan z dne 13. 10. 2021 in njene priloge ne obsegajo dokazov za utemeljenost suma po 3. točki tretjega odstavka 523. člena ZKP, na podlagi katerih bi bilo moč presoditi, ali je E.A. storil očitana mu kazniva dejanja.
KORPORACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00054398
ZFPPIPP člen 22, 22/2, 22/2-2, 309, 309/1, 309/1-2, 310, 310/1.. ZGD-1 člen 635, 635/2, 635/2-1, 635/3, 638, 638/1, 638/1-1.. ZZK-1 člen 40, 45, 45/1, 45/4, 45/5, 99.
izločitvena pravica - izviren način pridobitve lastninske pravice - statusno preoblikovanje - oddelitev s prevzemom - pravni interes za vložitev tožbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Materialnopravno pravilno je s številnimi primeri enotne sodne prakse podprto stališče sodišča prve stopnje, da pride pri oddelitvi s prevzemom do prenosa premoženja iz prenosne na prevzemno družbo z vpisom delitve v register, t.j. po samem zakonu na podlagi 1. točke drugega odstavka 635. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Glede prenosa lastninske pravice na nepremičninah to pomeni, da je vknjižba lastninske pravice na prevzemno družbo v zemljiški knjigi zgolj deklaratornega značaja, kar smiselno izhaja tudi določb četrtega in petega odstavka 45. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).
Lastninska pravica pridobljena na izviren način pa je podlaga za priznanje izločitvene pravice po 2. točki drugega odstavka 22. člena ZFPPIPP.
soprispevek - okrnitev osebnostnih pravic - enotna nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine - strah
Sodna praksa se je že pri enkratnih odzivih s fizičnim nasiljem na žaljenje oziroma besedno izzivanje izrekla, da takšen odziv ne opravičuje in niti delno ne zmanjšuje odgovornosti tistega, ki je fizično nasilje uporabil. Toliko manj zato lahko pomenijo besedni izzivi podlago za soprispevek oziroma zmanjšanje odgovornosti izvrševalca kontinuiranega, kar tri leta izvrševanega fizičnega in s skrajnimi grožnjami s smrtjo, izvrševanega psihičnega nasilja.