ZFPPIPP člen 300, 300/1, 300/3, 310, 310/1, 310/2, 312
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - objava sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic - prerekanje pravočasno prijavljenih terjatev drugih upnikov - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - izločitveni upnik
Ker je v danem primeru prijavljeno izločitveno pravico upnika B. B., ki ne temelji na izvršilnem naslovu, prerekal upnik A. A., mora v skladu z določbo tretjega odstavka 300. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 310. člena ZFPPIPP tožbo po prvem odstavku 310. člena ZFPPIPP vložiti B. B., kot je to pravilno odločilo sodišče prve stopnje, ne glede na to, da je prijavljeno izločitveno pravico priznala upraviteljica.
prijava izločitvenih pravic - pravočasnost prijave izločitvene pravice - prepozna prijava izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice - prodaja premoženja - ovira za prodajo premoženja - neuspešna prodaja nepremičnine - uveljavljanje izločitvene pravice po pravnomočnosti sklepa o prodaji
Po neuspešni prodaji nepremičnine razlog varstva legitimnih pričakovanj kupca odpade, zato kasnejša prijava izločitvene pravice lahko ponovno učinkuje kot ovira za nadaljnjo prodajo, čeprav je bila podana po pravnomočnosti sklepa o predhodni prodaji.
prodaja premoženja - sklep o prodaji - način prodaje - cenitev - izklicna cena - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - nova cenitev premoženja - upoštevanje amortizacije - stroški skladiščenja - najboljši pogoji za poplačilo upnikov
Temeljno načelo postopkov po ZFPPIPP je doseči čim višje poplačilo upnikov ob upoštevanju realnih okoliščin trga in časa, dolžnost upravitelja pa zagotoviti čimprejšnje in čimbolj učinkovito unovčenje premoženja v korist vseh upnikov. Tudi če bi teoretično obstajala možnost nekoliko višje prodajne cene v prihodnosti, bi jo v praksi izničili stroški skladiščenja in nadaljnje razvrednotenje plovila. Prav zato ZFPPIPP ne zasleduje idealizirane maksimalne vrednosti v abstraktnem smislu, temveč optimalno unovčenje glede na konkretne okoliščine.
OZ člen 352, 352/2. ZZVZZ člen 87, 87/2, 90. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 229
odškodninska odgovornost delodajalca - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - predhodni preventivni zdravstveni pregled - izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje dela - neopravljen zdravstveni pregled - odsotnost z dela zaradi bolezni - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje terjatve - objektivni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - nastanek škode - absolutno zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok
Nadomestilo plače se izplača že na podlagi zahteve za povračilo nadomestila plače, ki jo vloži delodajalec. Tožnica torej ne izda upravne odločbe, kot jo izda v primeru odločanja o začasni nezmožnosti za delo, temveč le neposredno nakaže denarni znesek zavarovančevemu delodajalcu na podlagi podatkov, za katere jamči delodajalec.
Potek zastaralnega roka je odvisen zgolj od nastanka škode, saj terjatev za povzročeno škodo v vsakem primeru zastara v petih letih, odkar je škoda nastala.
stečajni postopek nad pravno osebo - dodatni sklep o preizkusu terjatev - obstoj prerekane izločitvene pravice - napotitev na pravdo - dovoljen pritožbeni razlog
V okviru stečajnega postopka se sodišče ne opredeljuje glede tega, ali je upravitelj prijavljeno izločitveno pravico prerekal utemeljeno ali ne. Ugotavljanju, ali prerekana izločitvena pravica obstoji ali ne, je namreč namenjen poseben pravdni postopek. Stečajno sodišče mora izjavo upravitelja upoštevati in odločiti (le) o tem, koga se napoti na uveljavitev obstoja ali neobstoja prerekane izločitvene pravice. To pomeni, da v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev ni mogoče izpodbijati upraviteljevih razlogov, zaradi katerih je izločitveno pravico prerekal.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - poročanje upravitelju - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obseg pritožbenega preizkusa
Odpust obveznosti ni pravica, temveč pravna dobrota, do katere je stečajni dolžnik upravičen le, če je ravnal in ravna vestno in pošteno ter v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma če izkaže upravičene razloge, zaradi katerih teh obveznosti ni mogel izpolniti. Odpust med drugim ovirajo kršitve dolžnikovih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP (torej tudi obveznosti mesečno poročati upravitelju o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev), saj imajo tudi te kršitve značilnosti nevestnega ali nepoštenega ravnanja. Ne dolžnost poročanja dolžnika ne nadzor stečajnega upravitelja nista sama sebi namen, ampak služita osnovnemu namenu postopka osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo hkrati in v enakih deležih.
V konkretnem primeru ni okoliščin, ki bi onemogočale zavrnitev predloga za odpust na podlagi dolžnikove kršitve obveznosti poročanja iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP. Takšne okoliščine ni utemeljeno iskati v neobstoju stečajne mase, saj bi bilo nasprotno stališče nevzdržno in bi pomenilo, da so obveznosti, ki jih dolžniku nalaga zakon ali upravitelj, zanj brezpredmetne.
Če predlog ni dovoljen, je odveč vsaka vsebinska presoja, še zlasti v sklepu, s katerim sodišče predlog kot nedovoljen zavrže. Nepravilno je zato pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje v okviru uradne presoje, ali obstojijo razlogi za razrešitev upravitelja, pritožničine navedbe obravnavati in se do njih opredeliti. Tudi, če bi sodišče prve stopnje samo (ali na dolžničino obvestilo o kršitvah) ugotovilo nepravilnosti, zaradi katerih bi bilo potrebno upravitelja razrešiti, bi bila odločitev izpodbijanega sklepa, s katerim je bil dolžničin predlog za razrešitev upravitelja kot nedovoljen zavržen, še vedno pravilna.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obseg pritožbenega preizkusa
Odpust obveznosti ni pravica, temveč pravna dobrota, do katere je stečajni dolžnik upravičen le, če ravna v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma če izkaže upravičene razloge, zaradi katerih teh obveznosti ni mogel izpolniti. Da bi upravitelj lahko izvrševal svojo obveznost nadzora nad dolžnikovimi prizadevanji za poplačilo upnikov (prvi odstavek 399. člena in drugi odstavek 402. člena ZFPPIPP), mora dolžnik z njim sodelovati in se na njegove pozive odzivati (prvi odstavek 383.b člena ZFPPIPP). Stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem zavezujejo tudi druge obveznosti. Če ni zaposlen in je sposoben za delo, si mora prizadevati najti zaposlitev, ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela (razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati) in mora upravitelju mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev (prvi odstavek 401. člena ZFPPIPP).
Kršitev dolžnikovih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP je razlog za ugovor proti odpustu obveznosti, ki samostojno utemeljuje ustavitev postopka odpusta obveznosti in zavrnitev predloga za odpust obveznosti (2. točka prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).
Z izdajo soglasja sodišča za plačilo stroškov stečajnega postopka se upravitelj ne razbremeni odgovornosti za pravilno posredovanje podatkov o obstoju terjatev, ki spadajo med občasne stroške stečajnega postopka (tretji odstavek 102. člena ZFPPIPP). Sodišče preveri temelj in višino plačil, v kolikor se tekom postopka izkažejo kot sporna. Znesek, ki je predmet tega pritožbenega postopka, se nanaša občasne stroške stečajnega postopka, povezane z vlaganji v nepremičnino v lasti dolžnika, ki so v predlogu upraviteljice specificirani do te mere, da sodišče prve stopnje ni imelo utemeljenega razloga za dvom v njihov temelj in višino, s priloženimi specificiranimi računi in delovnimi nalogi izvajalcev pa so tudi izkazani. Upoštevajoč vsebino predloga in njemu priloženih listin je imel pritožnik vse potrebne podatke, da bi lahko kateremu koli od stroškov oporekal tako po vsebini kot po višini. Takšnega ugovora ni vložil, dvoma v upraviteljičin predlog pa tudi ni vzbudil s pavšalnim pritožbenim očitkom, da so priglašeni stroški nespecificirani in neizkazani.
podjemna pogodba - nepravilna izpolnitev - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - cesija - zavrnitev računa - obstoj terjatve
V primeru, ko izvajalec pravočasno grajane napake ne odpravi, jo lahko naročnik po lastni izbiri odpravi na njegov račun, ali zniža kupnino, ali odstopi od pogodbe (tretji odstavek 639. člena OZ). Ker lahko od navedenih treh jamčevalnih zahtevkov naročnik izbere le enega, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v obravnavani zadevi toženka ne more z ugovorom uspešno uveljaviti dodatnega jamčevalnega zahtevka za opravljeno čiščenje plakatnih mest, ker je že izbrala zahtevek za odpravo napake na podjemnikove stroške, ki ga uveljavlja s samostojnim tožbenim zahtevkom pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti.
sklep o končanju postopka osebnega stečaja - obresti po začetku stečajnega postopka - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - novela ZFPPIPP-H
Sodna praksa je že zavzela stališče, da mora sklep o končanju postopka osebnega stečaja tudi v postopkih, ki so se pričeli pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H v delu, s katerim sodišče naloži stečajnemu dolžniku, da plača neplačani del terjatev, določiti tudi obresti, ki tečejo po začetku stečajnega postopka. Po prvem odstavku 256. člena ZFPPIPP se obrestna mera pogodbenih ali zamudnih obresti, po kateri so se obrestovale terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, z začetkom stečajnega postopka spremeni tako, da od terjatev upnikov, ki so se obrestovale do začetka stečajnega postopka, od začetka stečajnega postopka dalje tečejo obresti po predpisani obrestni meri.
nesklepčnost - dokazna ocena - pobotni ugovor - pripoznava dolga
Podlago za ugoditev (sklepčnemu) pobotnemu ugovoru je tako mogoče najti že v 364. členu OZ o pripoznavi dolga. Tožničinim očitkom o nekonkretiziranosti pobotnega ugovora zato ni mogoče slediti. Nenazadnje je njeno problematiziranje mogoče kvalificirati kot ravnanje, ki je v nasprotju s prejšnjim lastnim ravnanjem (ravnanje venire contra factum proprium) in mu zato ni mogoče nuditi pravnega varstva.
Povsem neutemeljene in zmotne so pritožbene navedbe, da je prvostopno sodišče opustilo oziroma zmotno uporabilo določbo 82. člena OZ. Prvostopno sodišče si je pri ugotavljanju veljavnosti Sporazuma pomagalo tako z jezikovno, kot tudi z namensko razlago in iskalo skupen namen pravdnih strank pri sklepanju Sporazuma, kar vse je prepričljivo pojasnilo v 13., 15., 16. in 18. točki obrazložitve, na katere se v celoti sklicuje tudi pritožbeno sodišče. Ugotovilo je, da 5. točka Sporazuma določa, da sporazum velja nepreklicno do 31.12.2027, ko se izteče veljavnost služnosti po Služnostni pogodbi in ga ni mogoče enostransko preklicati. V 3. točki Sporazuma je namreč določeno, da sta pravdni stranki podaljšali Pogodbo za čas veljavnosti tega Sporazuma do dne 31. 12. 2027. Določba 5. točke Sporazuma je torej povsem jasna, da Sporazuma ni mogoče enostransko preklicati, ter da je pri ugotavljanju veljavnosti ključen datum 31. 12. 2027, kar je v skladu s prvim odstavkom 82. člena OZ, treba razlagati tako kot se glasi. V konkretnem primeru to pomeni, da je bila veljavnost Sporazuma določena do datuma 31. 12. 2027 ter so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.
Kljub temu, da je navedena določba jasna, se je prvostopno sodišče ukvarjalo tudi z namensko razlago 5. točke Sporazuma (v 16. točki obrazložitve). Nedvoumno je zapisalo, da je na podlagi določb Služnostne pogodbe presojalo namen pravdnih strank ob sklenitvi Sporazuma in pravilno ugotovilo, da je bila služnost s Služnostno pogodbo ustanovljena neodplačno in za določen čas do 31. 12. 2027. Služnostna pravica po Služnostni pogodbi ni obsegala zgolj pravice do izkoriščanja navedene nepremičnine le v smislu pridobivanja mineralne surovine na tej nepremičnini, kot zmotno zatrjuje pritožba, ampak je tožeča stranka pridobila služnostno pravico tako za pridobivanje mineralne surovine kot tudi, da lahko uporablja nepremičnino za opravljanje drugih rudarskih in vzdrževalnih del ter za dostop in dovoz do njenih drugih gospodujočih nepremičnin, kjer še vedno izvaja rudarsko pravico za pridobivanje mineralne surovine (2. člen Služnostne pogodbe). Z odločbo oblastvenega organa je bil izvzet iz pridobivalnega prostora le del nepremičnine (le nekaj parcel), ki se je v skladu s Služnostno pogodbo še naprej uporabljal za opravljanje drugih rudarskih ter vzdrževalnih del in za dostop in dovoz do njenih drugih gospodujočih nepremičnin, kjer je tožeča stranka še vedno pridobivala mineralne surovine, kar vse je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in pojasnilo v 16. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Služnost na nepremičnini je bila torej še vedno uporabna in koristna za dostop do teh gospodujočih nepremičnin, vse skladno s Služnostno pogodbo. Odločba Ministrstva za infrastrukturo ni povzročila uničenje gospodujoče nepremičnine oziroma njene neuporabnosti, kot skuša zmotno prikazati pritožba. Sodišče je pravilno ugotovilo, da enostranski izbris služnosti iz zemljiške knjige že pred datumom izdaje odločbe, ni mogel biti posledica izdane odločbe oblastvenega organa, temveč gre za enostranski izbris tožeče stranke, ki ni povzročil prenehanje Sporazuma. Tako se pokažejo kot povsem nerelevantne pritožbene navedbe, da je bilo s Sporazumom dogovorjeno nadomestilo za izvrševanje služnosti in da sta pravdni stranki veljavnost sporazuma vezali na veljavnost služnostne pogodbe, saj zaradi odločbe oblastvenega organa, služnost na navedeni nepremičnini ni prenehala, kot že pojasnjeno. Prav tako je Sporazum še vedno veljaven in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Sklenjen je do izteka veljavnosti služnosti po Služnostni pogodbi, kar je do 31. 12. 2027 in ga ni mogoče enostransko preklicati. Niso nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bil enostranski preklic upravičen, saj ni prišlo do uničenja gospodujoče nepremičnine, oziroma ni prišlo do nastanka okoliščin, zaradi katerih bi bilo izvrševanje služnosti v skladu s Služnostno pogodbo onemogočeno ter so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tudi obseg služnosti po Služnostni pogodbi in so drugačne pritožbene navedbe zmotne in neutemeljene.
upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev postopka odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka - nadaljevanje postopka
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odločanja o predlogu upnice Republike Slovenije za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom nadaljevalo, ker je ugotovilo, da je Okrožno sodišče v ... s sklepom St .../2025 z dne 29. 9. 2025, ki je postal pravnomočen 23. 12. 2025, predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavrglo.
Pritrditi je treba pritožniku, da upniki lahko vložijo nov predlog za začetek postopka prisilne poravnave, vendar pa je bilo za odločanje o nadaljevanju postopka odločanja o predlogu za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom odločilno stanje v času izdaje izpodbijanega sklepa, 6. 1. 2026. Tega dne pa ni bil vložen noben nov predlog za začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom. Zato ni bilo zakonskih ovir za nadaljevanje postopka odločanja o predlogu upnice Republike Slovenije za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom.
ZKUASP člen 44, 44/4, 53, 53/1, 54, 54/2, 54/3, 54/4.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - višina nadomestila - veljavnost tarife - uporaba avtorskega dela - Svet za avtorsko pravo - pravnomočna odločba - splošen abstraktni akt
Pravnomočna odločba Sveta za avtorsko pravo je splošen in abstrakten podzakonski pravni akt. Zato tožnica v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da zahtevek za plačilo nadomestila na podlagi Odločbe SAP ne pomeni enostranskega spreminjanja Tarife III-C/1, kot je to v izpodbijani sodbi ugotovilo sodišče prve stopnje.
osebni stečaj - družinska stanovanjska hiša - izpraznitev stanovanjske hiše - solastnina - solastniški delež - nevzpostavljena etažna lastnina - pravica do doma - pravica upnika do poplačila v stečajnem postopku - rok za izpraznitev - rok za izselitev - zakonski rok
Sodna praksa je poenotena, da se v primeru, ko se prodaja nepremičnina v solastnini v več stečajnih postopkih, lahko takšna prodaja združi in (več dolžnikom istočasno) naloži izselitev. Pri tem ni bistveno ali je določena etažna lastnina. Torej sodna praksa je povsem enotna glede tega, da je mogoče drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP uporabiti v primeru, ko je stečajni dolžnik izključni lastnik stanovanjske hiše, ki se prodaja; v drugih primerih, kot je navedeni, pa se to pravilo uporablja le, ko sta oba solastnika stanovanjske hiše v postopku osebnega stečaja in se skupna stanovanjska hiša hkrati prodaja v obeh postopkih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00092539
ZPP člen 4, 149, 224, 224/1, 224/4, 286, 318, 337, 337/3, 488, 488/1, 488/2. ZKUASP člen 9. ZASP člen 22, 26. OZ člen 198.
materialne avtorske pravice - javno izvajanje glasbenih del - obvezno kolektivno upravljanje - gospodarski spor - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nesporno dejansko stanje - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - seznanitev strank - opozorilo stranki - pritožbene novote - ugovor zastaranja (šele) v pritožbi
Za presojo o tem, ali je dejansko stanje med strankama sporno, ni odločilna vložitev posamezne vloge, temveč predvsem vsebina trditev ene in druge stranke. Ker trditev, ki bi nasprotovale trditvam iz dopolnitve tožbe, toženka ni podala, ne more uspeti z očitkom, da je predlagala zaslišanje njenega zakonitega zastopnika.
Možnost izdaje odločbe brez razpisa naroka iz 488. člena ZPP je izjema od obligatornosti glavne obravnave, ki je namenjena uresničevanju načela hitrosti postopka v gospodarskih sporih, saj je njihovo hitro reševanje še posebej pomembno. Obravnavano izjemo torej osmišlja narava gospodarskih sporov, ki pa ni v ničemer odvisna od okoliščine, ali se postopek začne z običajno tožbo ali izide iz izvršbe na podlagi verodostojne listine. Ni razumnega razloga za stališče, da bi se določba 488. člena ZPP nanašala le na tiste gospodarske spore, v katerih je vložen odgovor na tožbo, ne pa na tiste, v katerih je (po ugovoru zoper sklep o izvršbi) predviden odgovor na dopolnitev tožbe. Izdaje odločbe na podlagi 488. člena ZPP prav tako ne ovira okoliščina, da odgovor na dopolnitev tožbe ni vložen. V gospodarskem sporu, ki izide iz izvršbe na podlagi verodostojne listine, je zato položaj iz 488. člena ZPP lahko podan ne le tedaj, ko dejansko stanje ni sporno po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi in odgovora na dopolnitev tožbe, temveč tudi v primeru, ko toženka na dopolnitev tožbe ne odgovori, vsebina njenih ugovornih navedb pa ne nasprotuje tožničinim trditvam iz dopolnitve tožbe.
Toženka ni mogla upravičeno pričakovati oprave naroka, na katerem bi lahko predložila dodatno procesno gradivo, saj jo je sodišče prve stopnje z dopisom še pred izdajo sodbe seznanilo s položajem, ki je nastal zaradi njene opustitve navajanja trditev, ki bi nasprotovale tožničinim, in sicer, da bo narok za glavno obravnavo opravljen le v primeru, da bo to stranka izrecno zahtevala. Zato tudi ni pomembno, da toženka ni izrecno izjavila, da naroka ne želi.
Ker toženka ugovora zastaranja ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje, tega v pritožbi ne more storiti.
ZFPPIPP člen 172, 172-5, 221k, 221k/2, 221j, 221j/8, 235, 235/3.
prisilna poravnava na predlog upnika - upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - razlogi za ugovor - priporočena oddaja vloge - priporočena oddaja na pošto
Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da je v pravno odločilnem obdobju po začetku postopka prisilne poravnave (obdobje pred tem s stališča ugovornega razloga ni pomembno) dolžnica za več kot 15 dni zamujala s plačilom plač ter davkov in prispevkov.
poslovodja - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma - razbremenitev odgovornosti - slamnati direktor
S sklicevanjem na to, da pritožnik ni bil vpleten v samo poslovanje podjetja, saj je celotno vodenje prevzela druga direktorica, se pritožnik svoje obveznosti plačila založenega predujma ne more razbremeniti. Bistveno namreč je, da je imel (tudi) pritožnik v podjetju položaj direktorja ter s tem pravice in dolžnosti poslovodje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00091641
ZVZD-1 člen 5, 7, 12. ZDR-1 člen 179. ZFPPIPP člen 48. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 353, 360. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) priloga IV.
zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - odškodnina - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - delo na višini - vmesna sodba - oblikovanje izreka - postopek osebnega stečaja - načelo hitrosti - protipravno ravnanje delodajalca - predvidljivost škodnega dogodka - soprispevek delavca - izključitev protipravnosti
Pojem protipravnosti v kontekstu delovnega prava se nekoliko razlikuje od pojma protipravnosti v klasičnem civilnem deliktnem pravu; v okviru delovnega razmerja je dolžnost varstva nasprotne stranke pred škodo poudarjena. V konkretnem primeru je v okviru protipravnosti treba ugotoviti, ali je prišlo do opustitve dolžnega ravnanja delodajalca oziroma ali je glede na njegovo ravnanje nastanek škode objektivno predvidljiv.