OZ člen 12, 432. ZPPDej člen 5, 5/1, 8, 8/1, 16, 16/4
gospodarski spor majhne vrednosti - pokopališka in pogrebna dejavnost - razlaga zakonske določbe - izvajalec javne službe - obvezna gospodarska javna služba - pogrebne storitve - dežurna služba - plačnik storitve - poslovna praksa med strankama - pristop k dolgu
Javni interes terja, da se javna služba redno izvaja in da so dobrine oziroma storitve, ki jih zagotavlja, vsem dostopne pod enakimi pogoji (načelo enakosti). Višje sodišče se strinja s prvostopenjskim, da iz pravice do svobodne gospodarske pobude ne izhaja zahteva, da lahko tudi zasebni izvajalci pogrebne dejavnosti opravljajo storitve 24-urne dežurne službe hkrati z izvajalci, ki so bili za opravljanje dejavnosti določeni s strani občin, in da odločitev o opravljanju določene dejavnosti v obliki javne gospodarske službe zato vključuje tudi odločitev o prepovedi opravljanja te dejavnosti oziroma njenih storitev na trgu.
razdelitev posebne razdelitvene mase - načrt razdelitve - ugovor upnika - odločitev o ugovoru
Pritožnik utemeljeno ugovarja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni odločilo o njegovem ugovoru. To, da je sodišče prve stopnje obvestilo upravitelja o neutemeljenosti ugovora, ne pomeni, da mu odločitve ni bilo potrebno povzeti v izpodbijanem sklepu in obrazložiti zavrnitve ugovora. S sklepom o razdelitvi (kar velja tudi za posebno razdelitev) mora namreč sodišče odločiti o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo.
prekinitev postopka - prekinitev stečajnega postopka - aktivna legitimacija za pritožbo - razdelitev posebne razdelitvene mase
Gre za sklep, ki se nanaša na postopek delitve posebne razdelitvene mase. Ker zakon upravitelju ne daje procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase, to pomeni, da upravitelj nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep, saj se ta nanaša na omenjeni postopek delitve.
prenehanje obveznosti - izpolnitev - delno plačilo - gospodarski spor majhne vrednosti - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nepopolna tožba - dopolnitev tožbe - tožbeni zahtevek - dejstva in dokazi - prekluzija - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - jasna in določna opredelitev pritožbenih razlogov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - procesna kršitev - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
V sporih majhne vrednosti mora toženka vsa dejstva navesti že v odgovoru na tožbo (oziroma v odgovoru na dopolnitev tožbe, če spor izide iz izvršbe na podlagi verodostojne listine), v nadaljnji pripravljalni vlogi pa lahko odgovori le na navedbe tožnice iz njene pripravljalne vloge, s katero je odgovorila na toženkine navedbe iz odgovora na tožbo. Dejstva in dokazi, navedeni v drugih vlogah, se ne upoštevajo. V sporu majhne vrednosti zato ni mogoče upoštevati dejstev, ki so nastala po izteku rokov za vložitev pripravljalnih vlog, čeprav vplivajo na obstoj terjatve. To velja tudi za (delna) plačila, opravljena po izteku roka za vložitev odgovora na tožbo (oziroma odgovora na dopolnitev tožbe) in pred iztekom rokov za pripravljalni vlogi. Ta dejstva lahko toženka uveljavlja z ugovorom v izvršilnem postopku, če bi ga tožnica predlagala tudi za že plačani del terjatve (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).
Če se pritožbeni razlogi med seboj prekrivajo, je za pravilno opredelitev pritožbenega razloga odločilen ne le rezultat, temveč tudi zatrjevani vzrok napake. Le če sta oba dejanske narave, gre za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki je v sporu majhne vrednosti ni dopustno uveljavljati.
Izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov je lahko podana, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Od strank ni mogoče zahtevati navedbe dejstev, ki niso v njihovem spoznavnem področju oziroma presegajo nivo znanja, ki se od njih pričakuje, vendar v konkretni zadevi takšne okoliščine niso podane. Da bi izvedenec lahko preveril stanje, obseg in vrednost zalog, bi moral dolžnik voditi preverljivo evidenco zalog in prodanega blaga, ki bi se ujemala z blagajniškim poslovanjem oziroma vsakodnevnim prometom v poslovalnici. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik take evidence nima ali pa je ne želi predložiti, česar pritožba ne izpodbija. Dokaz z izvedencem tega ne more nadomestiti.
sklep o uporabi bilančnega dobička - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - pravica do udeležbe na dobičku - aktivna legitimacija - aktivna procesna legitimacija - pravni interes za tožbo - oblikovalna sodba - presečni dan
Aktivna procesna legitimacija tožeče stranke je podana, ker je bila v času sprejema izpodbijanega skupščinskega sklepa in v času vložitve tožbe imetnica delnic tožene stranke v deležu, ki je dosegal dvajsetino osnovnega kapitala. Prenos delnic na toženo stranko tekom sodnega postopka ni povzročil prenehanja aktivne procesne legitimacije tožeče stranke.
Določitev upravičencev do dividende ne sme biti odvisna od tega, ali je bila zakonsko določena minimalna višina bilančnega dobička namenjena za izplačilo dividende delničarjem že s sklepom skupščine o uporabi bilančnega dobička ali pa šele z oblikovalno sodbo, s katero je bil ta sklep spremenjen. Z oblikovalno sodbo je treba sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička spremeniti tako, da ta predstavlja podlago za obligacijsko pravico do izplačila dividende tistih delničarjev, ki bi to pravico pridobili tudi v primeru, če bi bil ustrezen sklep sprejet že na skupščini.
Trditveno in dokazno breme za razbremenitev odgovornosti je na poslovodji. Pritožnik na okoliščine v zvezi z ravnanjem tretjih, ki jih podrobno opisuje v pritožbi, sicer res ni mogel vplivati, je pa odgovoren, da kot poslovodja pravočasno reagira: bodisi tako, da najde nove vire za poslovanje bodisi predlaga stečajni postopek.
odpust obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - izredno skrajšanje preizkusnega obdobja - nespremenjene okoliščine
Pogoji, ki bi omogočali izredno skrajšanje preizkusnega obdobja po osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP niso izpolnjeni, prav tako pa niso podane nobene (spremenjene) okoliščine, ki niso bile upoštevane že pri izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti ter določitvi preizkusnega obdobja. Nobena od v pritožbi izpostavljenih okoliščin ni takšna, da bi ob tako visokih obveznostih opravičevala skrajšanje preizkusne dobe, še najmanj na šest mesecev.
Ker je tožeča stranka umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče izdalo ugotovitveni sklep o umiku pritožbe.
Stranka, ki umakne pravno sredstvo, mora nasprotni stranki povrniti stroške, nastale zaradi pravnega sredstva.
ZPP člen 7, 214, 214/1, 214/2, 454, 454/1, 458, 495.
spor majhne vrednosti - priznana dejstva - pravica do izjave - kontradiktornost postopka - zavrnitev dokaznih predlogov - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo
Zahteva strank za izvedbo naroka mora biti jasna in nedvoumno izražena, česar v obravnavani zadevi nobena od pravdnih strank ni storila. Ker oprava naroka za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti ni obligatorna, če so zato izpolnjeni zakonski pogoji, pa sodišče prve stopnje tudi ni kršilo načela kontradiktornosti in pravice do izjavljanja.
Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč lahko dokazni predlog zavrne, če ni substanciran ali če izvedba dokaza ni potrebna. Za tak položaj gre v obravnavanem primeru. Golo zanikanje dejstva praviloma ne more izničiti domneve o priznanju dejstev, saj je dolžnost stranke, da se obrazloženo izjavi o navedbah nasprotne stranke. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da tožena stranka s strani tožeče stranke navedenih dejstev ni prerekala, takih dejstev pa ni treba dokazovati (prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP).
Breme stranke je, da obrazloženo zanika dejstva, ki jih zatrjuje nasprotna stranka. Njene pasivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo (7. člen ZPP). Prav tako pomanjkljivih trditev stranke ne morejo nadomestiti oziroma dopolniti predlagani dokazi.
stroški upravljanja in obratovanja - stroški upravljanja in obratovanja stavbe - etažna lastnina - stroški najemnika - stroški upravljanja in vplačila v obvezen rezervni sklad - gospodarski spor majhne vrednosti - zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov
Po SPZ je zavezanec za plačilo stroškov, povezanih z upravljanjem in obratovanjem stavbe ter za vplačila v rezervni sklad etažni lastnik (68., 115., 118. in 119. člen SPZ) in ne najemnik. Upravnik je tudi pri sklepanju pogodb s tretjimi zastopnik etažnih lastnikov, tretji (dobavitelj) pa ima zahtevek zoper etažne lastnike, ki so nosilci pravic in obveznosti iz tega razmerja in ne zoper najemnike, zato upravnik ni upravičen zahtevati povrnitve teh stroškov od najemnika na podlagi pravil o subrogaciji. V okviru svobodnega urejanja pogodbenih razmerij se najemnik in najemodajalec sicer lahko dogovorita, da je prej navedene stroške in vplačila v rezervni sklad zavezan plačevati najemnik. Vendar bi tak dogovor iz najemne pogodbe lahko med upravnikom - tožnico in najemnikom - toženko vzpostavil upniško - dolžniško razmerje zgolj v primer hkratne ugotovitve dodatnih okoliščin, ki bi omogočale subsumpcijo tega dogovora pod določbo 427. člena OZ.
ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda - pritožbene novote - preizkus po uradni dolžnosti - konkretizirano grajanje
V absolutnem smislu je zatrjevani upad prometa s toženko velik, vendar sam po sebi ni dovolj zgovoren za obstoj težko popravljive škode. Drugače bi lahko bilo v primeru, da bi tožnica večino svojega celotnega prometa opravila s toženko in/ali da bi bila toženka tako velika naročnica prevozov lesa, da če jih tožnica dve leti ne bi mogla izvajati zanjo, jih ne bi mogla za nikogar. Vendar takšnih ugotovitev ali povzetih tožničinih trditev v izpodbijanem sklepu ni. Trditve v tej smeri so v pritožbi.
Pritožbeno sodišče ne pazi samo od sebe, ali je sodišče prve stopnje storilo to napako, da je stranka pred njim kaj uveljavljala, pa se na to ni z ničimer odzvalo, tako da je ostala v negotovosti, ali tega morda ni prezrlo (prim. drugi odstavek 350. člena v zvezi z 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP). Zato je pritožnikovo breme, da takšno napako konkretno izpostavi.
ZPP člen 153, 153/3, 154, 161, 161/3. OZ člen 381, 395, 395/1, 1019, 1019/3, 1019/4
solidarna obveznost - odločitev o pravdnih stroških - predujem za stroške sodnega izvedenca - brezplačna pravna pomoč - podaljšanje roka za plačilo predujma - prijava stroškov v stečajnem postopku - menica
Tožničina opustitev prijave stroškov, ki so nastali pred začetkom stečaja prve toženke ne pomeni, da je prenehala tožničina terjatev za povračilo teh stroškov od drugega toženca kot solidarnega zavezanca. Skladno z določbo 395. člena OZ odgovarja vsak dolžnik solidarne obveznosti za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Zavzemanje pritožbe, da nerazdelna obveznost zaradi opustitve prijave terjatve v stečajnem postopku nad prvo toženko preneha za oba dolžnika, nasprotuje smislu solidarnosti, ki je v varstvu upnika in mu zagotavlja večjo varnost tudi v primeru insolventnosti katerega od solidarnih dolžnikov.
ZPP člen 358, 365, 366. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37
stroški izvedenca - nagrada za študij spisa - stroški - nagrada in stroški izvedenca
V Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ni podlage za dvakratno priznanje nagrade za študij iste dokumentacije, ki je bila izvedencem že priznana ob izdelavi osnovnega izvedenskega mnenja. Navedeno pa ne velja za del spisa, ki je na novo nastal v obdobju od izdelave osnovnega izvedenskega mnenja. Ker izvedenci naložene dopolnitve izvedenskega mnenja niso mogli izdelati brez študija novih listin v spisu, jim pripada nagrada za študij spisa v obsegu novega gradiva.
ZST člen 5, 5/1, 5/1-1, 11. ZFPPIPP člen 355, 355/3, 355/3-6.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti - stečajni postopek nad zavezancem za plačilo - dejavnost unovčenja stečajne mase - občasni stroški stečajnega postopka - zadostna sredstva za preživljanje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka razpolaga z zadostnimi sredstvi za takojšnje plačilo sodne takse, njeno stališče, da iz stečajne mase teh stroškov sploh ne sme plačati, pa ni pravilno. Zato zahteva za plačilo sodne takse tudi ne more pomeniti nedopustne omejitve ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
URS člen 22. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4, 139, 139/6, 146, 146/2, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 235, 235/1, 235/3, 236, 236/1.
postopek osebnega stečaja - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - stranke in njihovi zastopniki - začasni zastopnik - vročanje pisanj - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - pooblaščenec za sprejem pisanj - meje preizkusa odločbe prvostopenjskega sodišča - vročanje - vročanje osebi s prebivališčem v tujini - ugotavljanje časa vročitve - kraj vročanja - dejanski prejem pisanja - začasni zastopnik za sprejem pisanj
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za postavitev začasnega zastopnika dolžniku, saj je bilo njegovo bivališče znano (4. točka drugega odstavka 82. člena ZPP). Ker je imel bivališče v tujini, bi mu lahko sodišče postavilo začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj, vendar šele po tem, ko bi ga ob prvi vročitvi pisanj neuspešno pozvalo, naj sam imenuje takega pooblaščenca (drugi odstavek 146. člena ZPP), česar ni storilo. Kljub temu se dolžnik ne more sklicevati na kršitev pravil o vročanju, saj je pisanje prejel (šesti odstavek 139. člena ZPP).
V skladu s tem določilom je vročevalec pisanje pustil v hišnem predalčniku pooblaščenke tožencev 24. 10. 2025, torej naslednji dan po poteku roka za prevzem pisanja. Vendar pa to še ne pomeni, da je rok za vložitev pritožbe začel teči šele 25. 10. 2025, temveč je začel teči že naslednji dan po poteku 15-dnevnega roka za prevzem pisanja, torej je začel teči že 24. 10. 2025.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 407, 407/2, 407/4, 407/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
postopek osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - objektivni elementi kaznivega dejanja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku - nesubstanciran dokazni predlog - zaslišanje dolžnika - listinski dokaz
Sodna praksa je enotna v stališču, da kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po 186. členu KZ-1 po objektivnih znakih ustreza kaznivemu dejanju proti premoženju, zaradi česar predstavlja oviro za odpust obveznosti po določbah ZFPPIPP.
URS člen 23. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2, 357.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka - zakonske zamudne obresti - sodba nima razlogov - nejasni razlogi - pomanjkljivosti sodbe, zaradi katerih se ne more preizkusiti - razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča - izrek sklepa
Presoja prekoračitve tožbenega zahtevka se praviloma opravi s primerjavo med tožbenim predlogom in izrekom sodbe, ne pa razlogi.
Prekoračitev tožbenega zahtevka je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki v primeru, da je kvantitativna (če je sodišče prve stopnje odločilo o nečem več, kot je tisto, kar je zahtevala tožeča stranka), utemeljuje zgolj razveljavitev presežka (brez vrnitve v novo sojenje).