Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje napačno uporabo materialnega prava. Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo glede na trditve, ki jih je tožeča stranka podala v svojih pripravljalnih vlogah in na katere je sodišče vezano pri odločanju o zahtevku (glej 14. točko obrazložitve prvostopne sodbe). Tožeča stranka v svojih trditvah ni zatrjevala, da je stavba na ... poslovna stavba. Tovrstne pritožbene navedbe so pritožbena novota v smislu 337. člena ZPP in so kot takšne pritožbeno neupoštevne, saj pritožnica ni pojasnila, zakaj teh svojih navedb ni mogla podati pravočasno pred sodiščem prve stopnje. Že glede na navedeno, so povsem neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da se za tovrstna razmerja ne uporabljajo določila Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). So pa tudi neutemeljena. Obvezni rezervni sklad je v slovenski pravni red vnesel Stvarnopravni zakonik (SPZ), ki v 119. členu določa, da morajo etažni lastniki ustanoviti rezervni sklad za kritje bodočih stroškov rednega upravljanja, če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem enot. Stanovanjski zakon (SZ-1, ki je bil objavljen v Ur. l. RS, št. 69/03 in nasl.), ki kot poseben zakon ureja razmerja v večstanovanjskih stavbah in je s SPZ v običajnem odnosu splošnega in posebnega zakona, ima natančnejše določbe glede vplačil in uporabe teh sredstev (41. do 47. člen SZ-1). Navedene določbe so že bile v veljavi v času nastanka vtoževanih terjatev. Merila za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižjo vrednost prispevka določi podzakonski predpis (3. odstavek 199. člena SPZ), kot je pravilno pojasnilo prvostopno sodišče v 14. točki obrazložitve. Za plačevanje višjega prispevka v rezervni sklad se lahko odločijo etažni lastniki, vendar mora biti njihova odločitev veljavno sprejeta v načrtu vzdrževanja večstanovanjske stavbe iz 26. člena SZ-1, etažni latniki pa se lahko tudi v pogodbi o medsebojnih razmerjih dogovorijo, da bodo v rezervni sklad vplačevali več od predpisanega najnižjega zneska (116. člen SPZ). Tako se pokaže, da je prvostopno sodišče povsem pravilno uporabilo materialno pravo in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.
začasna odredba - blokada denarnih sredstev - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - skrivanje premoženja - sprememba oblike premoženja - finančno stanje dolžnika
Pritožbeno sodišče tudi ne more pritrditi pritožnici, da že sama sprememba likvidnostnega stanja brez dodatnih okoliščin predstavlja ogrožajočo situacijo v premoženjskem stanju dolžnika v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ, ki lahko vodi do najmanj otežitve izvršbe.
Tudi sicer le slabo premoženjsko stanje dolžnika ne more biti razlog za izdajo začasne odredbe.
Zatrjevano neevidentiranje terjatve tožeče stranke v poslovnih knjigah tožene stranke še ne pomeni zmanjševanja premoženja tožene stranke, temveč le prikazovanje boljšega finančnega stanja družbe.
ZPP člen 243, 350, 350/2. ZZVZZ člen 86, 86/1, 87, 87/1. OZ člen 186, 186/1, 433. ZGD-1 člen 623, 623/6, 636.
odškodnina - delovna nesreča - padec v globino - padec z lestve - statusno preoblikovanje družbe - delitev - delitveni načrt - obseg pritožbenega preizkusa - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvedenec
Pravno razmerje, ki je predmet te pravde, ni delovno razmerje A. A. (ki je nedvomno prešlo z njene prednice na prvo toženko), temveč razmerje med javnim zavodom, ki iztožuje odškodnino, ker je moral plačevati delavčevo zdravljenje in nadomestila njegove plače, ko ta ni bil zmožen za delo, in za delovno nezgodo odgovornim delodajalcem. Ko delitveni načrt jasno in določno ne razporeja, na koga preide to obveznostno razmerje, je odločilno, da se je delavec poškodoval v okvirih izvajanja tiste dejavnosti, ki se je z njene pravne prednice (ki je ohranila zgolj kabelsko dejavnost) prenesla na prvo toženko. Ta dejavnost in sporna obveznost sta tesno povezani, tvorita nekakšen zaokrožen premoženjski sklop ali podjetniško celoto in je zato takšna razlaga bližje pojmu obveznosti prenosne družbe v zvezi s premoženjem, ki je prešlo na prevzemno družbo po delitvenem načrtu, v smislu šestega odstavka 623. člena ZGD-1.
Varovalni obroč lestve je zelo verjetno segal preko ravnine ograje podesta, zagotovo pa ji je bil preblizu; sestop ni bil enostaven, treba se je bilo tlačiti za ograjo, zlahka pa je bilo nanjo stopiti. Zanemarjeno je bilo tveganje padca v globino.
Preozek podest oziroma njegova ograja, postavljena preblizu hrbtnemu varovalu lestev, tako da jo lahko sestopajoči z nogo nehote doseže in stopi nanjo, je bila torej jasno predvidljiv vir nevarnosti za hudo poškodbo. Ta in takšna predvidljivost pa že vzpostavlja tudi odškodninsko odgovornost po splošnih pravilih.
Pritožbeno sodišče se samo ne ozira k vsemu gradivu, ki je bilo zbrano v prvostopenjskem sojenju. Svojega sojenja ne začne tako, da najprej preuči ves prvostopenjski spis. Vedno izhaja iz izpodbijane sodbe.
OZ člen 3, 9, 9/1, 70, 70/1, 72, 72/1, 73, 73/1, 82, 82/1, 120, 120/4. ZDARS-1 člen 9, 9/1. ZCes-1 člen 3, 3/1, 5a. ZCes-2 člen 3, 3/1, 7, 65.
avtocesta in hitra cesta - upravljanje in vzdrževanje avtoceste - Družba za avtoceste (DARS) - pogodba o sodelovanju - odstranjevanje ovir - odstop od pogodbe - zastopanje - učinki zastopanja - prekoračitev pooblastila - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neupravičeno zastopanje - razlaga pogodb - splošni pogoji pogodbe
Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopenjskim, da so bili pogoji za odstop od Pogodb jasno določeni (13. člen Pogodb ter osmi odstavek 5. točke Tehničnih specifikacij), direktor področja vzdrževanja pa na podlagi tretjega odstavka 17. člena Pogodb ni imel pooblastila, da bi te spreminjal. To pomeni, da gre za neupravičeno zastopanje (73. člen OZ) in ne za prekoračitev pooblastila (72. člen OZ). Direktor področja vzdrževanja je v elektronskem sporočilu v toženkinem imenu sprejel odločitev, za katero ni imel njenega pooblastila. S tem, da je obvestil tožnico, da se izrečeni ukrepi ne bodo vštevali k ukrepom za odstop od Pogodb, je ravnal v nasprotju z upravičenjem iz 17. člena Pogodb. Na podlagi tega določila je bil pristojen za izrek sankcij, torej za odločitev, ali tožničino ravnanje predstavlja kršitev pogodbenih obveznosti. Ni pa bil pristojen za odločanje, ali bo tožnica zaradi izrečenih ukrepov odstopila od Pogodb.
ZFPPIPP člen 48, 121, 235, 269. ZPP člen 300, 300/1.
postopek osebnega stečaja - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - več predlogov za začetek stečajnega postopka - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka - razlogi za prekinitev postopka - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - uvedba postopka - združitev pravd v skupno obravnavanje - sklep o začetku stečajnega postopka - izrek sklepa - litispendenca
Sodišče prve stopnje niti ni navedlo, na katerega od prekinitvenih razlogov je oprlo svojo odločitev, konkurenca več predlogov za začetek stečajnega postopka pa se ne uvršča k nobenemu. V takih primerih je treba smiselno uporabiti pravila o združitvi pravd (prvi odstavek 300. člena ZPP), pri tem pa paziti na to, da se dolžniku zagotovi možnost izjavljanja o različnem procesnem gradivu vsakega od predlagateljev, in ker se na uvedbo stečajnega postopka navezujejo pomembne pravne posledice (gl. pravila o obdobju izpodbojnosti pri izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, 269. člen ZFPPIPP), da je ob morebitnem začetku stečajnega postopka jasno, na podlagi katerega od predlogov je bila ta odločitev sprejeta.
Skladiščnik ima izbiro, ali bo blago prodal in se poplačal iz kupnine, ali pa bo blago skladiščil še naprej in od naročnika zahteval plačilo skladiščnine.
Tožena stranka je delno plačala terjatev 9. oz. 10. 1. 2024, kar je bilo preden ji je bil vročen sklep o izvršbi s predlogom 16. 1. 2024. Ni mogla tožena stranka pripoznati zahtevka, izrecno ali smiselno, za katerega sploh ni vedela, da ga tožeča stranka sodno uveljavlja.
Med delnim plačilom 9. oz. 10. 1. 2024 in delnim umikom tožbe so minili skoraj trije meseci. To ne pomeni takojšnjega delnega umika tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085433
OZ člen 619. ZPP člen 286, 286/1.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - plačilo za delo - ugovori naročnika - ugovor prenehanja terjatve - uveljavljanje pobotnega ugovora
Sodišče prve stopnje je posamezne toženkine ugovore, s katerimi je utemeljevala zavrnitev plačila, pravilno prepoznalo kot pavšalne in nedokazane. Toženka teh ugovorov tudi ni uveljavila na procesno učinkovit način, saj je z ugovori v bistvu zatrjevala obstoj lastne nasprotne terjatve (odškodninske ali kondikcijske). V takem primeru bi morala podati izrecen pobotni ugovor ali vložiti nasprotno tožbo, če je želela doseči zavrnitev tožbenega zahtevka.
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja (smiselno 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.
Pritožnica je šele v pritožbi navedla, da denarna sredstva na računu potrebuje za plačilo tekočih obveznosti iz poslovanja. Ker ni izkazala, da teh trditev brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, so nedovoljena pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).
neupravičena pridobitev - solastnina - oddajanje v najem - stroški upravljanja - najemnina - delno plačilo
Že iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožeča stranka upravičena do svojega deleža najemnin, zmanjšanih za stroške, ne glede na to, da sicer pri oddajanju poslovnih prostorov ni sodelovala in souporabe tudi ni zahtevala. Do tega je upravičena na podlagi zakona, iz katerega je jasno, da je za to tožena stranka obogatena, tožeča stranka pa prikrajšana. Zgolj zato, ker je tožena stranka prostore oddajala v najem, tožeča stranka pa souporabe prostorov ni zahtevala, še ni mogoče zaključiti, da bi tožeča stranka v tako prikrajšanje privolila.
Zunanjega upravnika tožena stranka torej ni najela, temveč je te storitve opravljala sama. Vendar pa bi pri tem, sploh glede na to, da je tožeča stranka ugovarjala tako pavšalno navedenemu obsegu del kot tudi njegovi vrednosti (zaradi česar sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno izvajati dodatnega materialnoprocesnega vodstva), morala natančneje podati trditve o tem, katera dela v zvezi z upravljanjem je dejansko opravila.
pogodba o delu - naročilo storitev - obstoj pooblastila - neupravičeno zastopanje - odškodninska odgovornost
Zaključek sodišča prve stopnje o neobstoju pooblastila s strani investitorja ne temelji zgolj na dokazni oceni izpovedbe zakonitega zastopnika investitorja, temveč je podprt z dokazno oceno presoje vseh ostalih dokazov, ki dajejo podlago za zaključek, da je bil posel sklenjen v imenu in za račun tožene stranke.
gospodarski spor majhne vrednosti - prekluzija - nedovoljen pritožbeni razlog - pogodba o opravljanju računovodskih storitev
Očitana kršitev prekluzij na način, da sodišče upošteva navedbe ali dokaze, ki jih naj ne bi smelo, lahko kvečjemu pomeni relativno bistveno kršitev določb postopka, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog.
postopek osebnega stečaja - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta - začetek prodaje
Sodišče določi načrt poteka stečajnega postopka zato, da lahko spremlja potek unovčevanja stečajne mase. Upravitelj mora dejanja v zvezi z unovčenjem stečajne mase opravljati v rokih iz načrta poteka stečajnega postopka in o tem redno poročati sodišču (1. in 2. točka 295. člena ZFPPIPP), ki mora na podlagi teh poročil nadzorovati, ali upravitelj opravlja dejanja v zvezi z unovčenjem stečajne mase v skladu z načrtom poteka stečajnega postopka (prva alineja 6. točke 295. člena ZFPPIPP). Če se kasneje v stečajnem postopku pokaže, da zaradi zunanjih vzrokov, ki ne izvirajo iz sfere upravitelja, dejanj v zvezi z unovčenjem premoženja stečajnega dolžnika ni mogoče opraviti v rokih iz načrta poteka stečajnega postopka, sodišče ta načrt na predlog upravitelja ustrezno spremeni (tretji odstavek 321. člena ZFPPIPP).
osebni stečaj fizične osebe - posebna pravila o stečajni masi - izterjava stalnih prejemkov - pokojnina
V stečajno maso stečajnega dolžnika spada vse premoženje, katerega imetnik je ob začetku stečajnega postopka in ki ga pridobi med trajanjem stečajnega postopka (244. člen ZFPPIPP).
Sodišče prve stopnje ni določilo zneska, ki se bo zasegel dolžniku za poplačilo upnikov, pač pa je zgolj naložilo izplačevalcu stalnih prejemkov (ZPIZ), kako naj pravilno rubi prejemke.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 4, 10.
evropski nalog za izvršbo - evropski izvršilni naslov - notar
Upnik utemeljeno navaja, da notar iz Celja ni imel pristojnosti, da bi potrjeval izvršljivost tujih listin, da je lahko potrdil zgolj zapadlost, kot je bila dogovorjena v njegovem notarskem zapisu, da potrdila ne bi mogel izdati avstrijski notar, saj njegov notarski zapis spreminja notarski zapis SV 577/2016 le v določbah, ki ne predstavljajo bistvenih sestavin, da je lahko notar v Celju potrdil zgolj to, kar je sam zaznal, saj ne more izvajati dokaznega postopka, da je presoja zapadlosti lahko stvar kasnejšega izvršilnega postopka, v katerem se dolžnik brani z ugovorom.
V obravnavanem primeru gre za primerljivo situacijo s pravnimi nasledniki, ko je po sklenitvi notarskega zapisa prišlo do določenih sprememb, vendar se te ne nanašajo na pogoje za potrditev evropskega naloga za izvršbo. Zapis datuma zapadlosti v potrdilu ni bistven za izdajo potrdila. Bistveno je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, da notarski zapis notarja iz Celja (sam zase, brez aneksa) izpolnjuje zahteve iz Uredbe, ker gre za nesporni zahtevek v smislu člena 3 Uredbe, da so se dolžniki strinjali z zahtevkom v javni listini, kar so zapisali v dokument in potrdili s podpisom ter da notarski zapis predstavlja javno listino, skladno s členom 4 Uredbe.
stroški postopka - nepravdni postopek - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - pravica družbenika do informacij in obveščenosti - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - posredovanje informacij družbeniku - izpolnitev
ZNP-1, ki se uporablja v tem postopku, v prvem odstavku 40. člena določa, da vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Po tretjem odstavku 52. člena ZGD-1, kadar je predlog v zadevi iz 50. člena ZGD-1 utemeljen, predlagateljeve stroške krije družba, če zakon ne določa drugače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00084915
ZFPPIPP člen 122, 122/4, 342, 342/5. SPZ člen 95, 95/2. OZ člen 190, 198. EZ-1 člen 552. ZPP člen 8, 212, 315, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 353.
vmesna sodba - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - plačilo uporabnine - transformatorska postaja - nevknjižena lastninska pravica - nevknjižena originarno pridobljena služnost - varstvo kupca nepremičnine - obogatitveni zahtevek - zloraba postopka - predkupni upravičenec - nedobrovernost - kršitev pravice do izjave - uveljavljanje kršitev dokaznega postopka - priposestvovanje služnosti - dobroverni lastniški posestnik - razlogi o odločilnih dejstvih - publicitetni učinek - privolitev v prikrajšanje - trditveno in dokazno breme
Glede na to, da je tožnica veljavno pridobila lastninsko pravico z nakupom nepremičnine v stečajnem postopku in ker ima tako pridobljena lastninska pravica prednost pred priposestvovanjem, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dejstvo, ali je toženka morebiti priposestvovala lastninsko pravico na konkretni nepremičnini, ni odločilno. Četudi jo je, je le-to s prodajo nepremičnine v stečajnem postopku izgubila oziroma je le-ta s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu prenehala.
Glede vprašanja konkurence med lastninsko pravico, pridobljeno z nakupom nepremičnine v stečajnem postopku, in nevpisano nepravo stvarno služnostjo v javno korist, pridobljeno na izviren način (s priposestvovanjem), se je v vsebinsko povsem primerljivi zadevi opredelilo že Vrhovno sodišče v sodbi II Ips 19/2021 z dne 21. 4. 2021 in presodilo, da se mora priposestvovana, a nevknjižena služnostna pravica, umakniti lastninski pravici pridobljeni v stečajnem postopku.
Privolitev v prikrajšanje mora biti nedvoumna, kar pomeni, da iz vseh ugotovljenih okoliščin zanesljivo izhaja, da se lastnik strinja z brezplačno uporabo svoje nepremičnine. Trditveno in dokazno breme glede obstoja privolitve je na tožencu. Toženka je bila torej tista, ki bi morala dokazati, da ima pravico do brezplačne uporabe nepremičnine, ker je tožnica v to privolila, kar pa ji ni uspelo.
plačilo obveznosti po pogodbi - sprememba tožbe - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama
V določenem delu drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre pri utemeljitvi dodatnega zahtevka za drug pravni institut (clausula rebus sic stantibus zoper plačilo po pogodbi) in drugo dejansko stanje. Vendar ne gre za povsem drugo dejansko stanje, da spremenjeni zahtevek ne bi imel nobene prave zveze s prvotnim zahtevkom.2 Še vedno ima pravo zvezo s prvotnim zahtevkom.
Izvajanje dokaznega postopka se niti še ni začelo oziroma je v začetni fazi. Sodišče ga bo začelo hkrati glede obeh zahtevkov. Za spremenjeni zahtevek je tožeča stranka podala trditve in predlagala dokaze z vpogledom v listine in za "zaslišanje že predlaganih prič". Glede na slednje tožeča stranka utemeljeno navaja, da je bila večina dokaznega gradiva za odločitev o tem zahtevku že predložena.
Tožena stranka je odgovorila na predlagano spremembo tožbe v pripravljalni vlogi z dne 10. 4. 2024, nanjo je odgovorila tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 23. 4. 2024, nakar je tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 18. 10. 2024 zgolj še nasprotovala spremembi tožbe in se sklicevala na dosedanje navedbe. Torej obsežnega dodatnega izjavljanja in puščanja časa za pripravo na obravnavanje po spremenjeni tožbi, vsaj glede na do sedaj zbrano procesno gradivo, ni za pričakovati.
Tehtanje razlogov za in proti spremembi tožbe v tem primeru pokaže, da je več razlogov za spremembo, čeprav to terja dodatno delo sodišča.
pritožba - sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - umik pritožbe - vročitev plačilnega naloga - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - neposredna vročitev stranki - nepravilna vročitev
Utemeljen je pritožbeni očitek, da toženi stranki nalog za plačilo sodne takse za pritožbo ni bil pravilno vročen. Sodišče prve stopnje je namreč toženi stranki nalog za plačilo sodne takse vročilo neposredno, kot izhaja iz priložene vročilnice (r. št. spisa 32). Ker je toženo stranko ves čas postopka na prvi stopnji zastopal pooblaščenec - odvetnik, vročitev neposredno stranki ne šteje za veljavno opravljeno. V skladu s prvim odstavkom 137. člena ZPP mora sodišče stranki, ki ima pooblaščenca, pisanja vročati preko njega, in ne neposredno.