Solidarna obveznost je ena in preneha s plačilom enega od solidarnih dolžnikov. V primeru, ko tožeča stranka izpolnitev denarnega zahtevka terja od več solidarno zavezanih tožencev, je v sodni praksi utrjeno stališče, da solidarna obveznost tožencev izhaja iz porabe besedne zveze, da so toženci solidarno dolžni plačati uveljavljeni denarni znesek.
Če tekom postopka poseže vmes pravnomočna sodba zoper enega solidarnega dolžnika, nato pa se vodi postopek zoper drugega solidarnega dolžnika in sta oba ločeno obsojena kot samostojna dolžnika, obstaja nevarnost, da v izvršilnem postopku upnik doseže izvršbo zoper oba v celoti. Zaradi tega sodišče, ki sodi v zadevi pozneje, upošteva že pravnomočno sodbo zoper enega solidarnega dolžnika tako, da v poznejši sodbi zoper drugega solidarnega dolžnika upošteva obstoj solidarne zaveze do zneska, do katerega je zavezan že pravnomočno obsojeni prvi solidarni dolžnik.
Izhajajoč iz ugotovitve, da je dolžnik prejel obvestilo o poskusu vročitve, je bil poučen kje ga čaka pisanje, koliko časa in kakšne bodo posledice, če ga ne bo prevzel osebno na pošti. Zavedati se je moral, da mu bo po izteku roka pisanje vročeno s fikcijo, na kateri dan se bo štelo za vročeno in da datum puščenega pisanja ne bo datum vročitve. V teh okoliščinah dolžnik neutemeljeno navaja, če bi mu delavka povedala informacijo, da je pisanje vzela iz poštnega nabiralnika, bi štel dneve, ki bi morali izhajati iz poštne kuverte kdaj se je štelo pisanje za vročeno. Od puščenega obvestila o poskusu vročitve 16. 4. 2025 do fikcije je imel 15 dni časa za osebni dvig na pošti ali da natančno pouči delavko kdaj se bo vročitev štela za opravljeno, če pisanje ne bo prevzeto na pošti.
Subjekt vpisa nima pravnega interesa nasprotovati sklepu o ustavitvi postopka za njegov izbris. Izpodbijana odločitev mu je v korist. Če imajo družbeniki interes, da se subjekt izbriše iz sodnega registra, kar navaja v pritožbi, potem imajo v zakonu urejene možnosti prostovoljnega prenehanja subjekta, ki mu sledi izbris.